Smisel in revolt

Smisel in revolt

Na zalogi

REDNA CENA
21,50 €
SPLETNA CENA
20,00 €
KLUBSKA CENA
17,85 €   
ALI

Tomaž Janežič v svojem romanu kritizira kapitalistično odtujeno družbo nesmiselnega materialnega in revoltirano podaja možne rešitve iz nastale krize.


 


Opis

Podrobnosti

"V svoji knjigi se zavzemam za koncepcijo celostnega družbenega menedžmenta in principa ekvifinalnosti, saj rigidna ozvezdja idej, ki jih ustvarjajo kapitalska razmerja, onemogočajo kreativne preboje v polju družbenega.Ta logika je pripeljala do kulturne industrije in medijskih simulacij, na katere opozarja že Baudrillard – kar je rezultat človekove odtujitve in fantomske identifikacije z reprezentanti kapitalske dominacije."

Če je smiselnost in intencionalnost osnovna lastnost zavesti, po Husserlu, in če „eksistenca prehaja esenco“, po Sartru, zavest podeljuje in odvzema smisel svetu izven nje. Zavest pa deluje v določenih družbeno-produkcijskih pogojih, ki olajšujejo ali otežujejo človekovo samorealizacijo. Že Karl Marx je privedel nekakšno hierarhijo človekovih potreb, ki gredo od zadovoljevanja osnovnih bioloških potreb do samoaktualizacijskih – in je tako nakazal Maslowo hierarhično lestvico potreb. Izpostavil pa je – v Nemški ideologiji, v Bedi filozofije, v Kapitalu – problem človekove alienacije in parcializacije v kapitalistični družbi, ki je posledica arbitrarnih akumulacij kapitala, na osnovi produkcijskih sredstev, ki so sad izkoriščanja cenene delovne sile, ki ji vedno grozi „rezervna armada delovne sile“. Po Marxu so krize neizbežna lastnost kapitalizma, ker se s širjenjem trgov slednjič zmanjšuje možnost njihovega izkoriščanja.

Veliki apologet kapitalizma, nobelovec August Friedrich von Hayek je menil, da je samo-urejajoči se tržni red, ki je sad spontanosti in zasledovanja diametralno nasprotujočih si ciljev, pogoj človekove svobode in povečevanja bogastva narodov. Nedotakljiv mit o zasebni lastnini, pa ni odvezan produkcijskih načel določene družbe, saj produkcijske baza določa družbeno nadstavbo, ne narobe, po Marxu.

A logika kapitalizma in Sayevega zakona, da ponudba ustvarja svoje povpraševanje (podmena, ki jo je ovrgel že ekonomist Keynes) se je izkazala za uničujočo, že dvajset let po padcu t.i. „socialističnih sistemov“, ki jih buržoazna ideologija označuje za totalitarne, pri tem pa pozablja, da je totalitarna logika produkcijskih razmerij pogoj kapitalistične demokracije, ki je formalna, ne vsebinska demokracija.

V svoji knjigi Smisel in revolt sem opozoril na na Laclaujevo koncepcijo radikalne demokracije, ki z množenjem virov prostorov družbene artikulacije in s širitvijo demokracije na področje ekonomije vzpostavlja pogoje za resnično demokracijo, ki pa jo kapitalizem ne omogoča. V kapitalizmu so vedno ljudje, ki posedujejo vire, in lahko upravljajo z družbeno resničnostjo, in ljudje, ki ne posedujejo ničesar, ali le omejen nabor veščin, za zasedanje nižje rangiranih produkcijskih mest. Tako se srhljive razkorake v plačilnih razredih opravičuje z meritokracijo. Če pa gledamo družbo kot bolj plosko organizacijo, in na njo apliciramo teorije organizacije, se zavemo, da je pogoj participacije v določenem produkcijskem sitemu tudi človekova identifikacija z organizacijo-družbo.

Kapitalizem je kultura ignorance in piramidalen način organizacije produkcijskih subjektov. Ker desnica ne sme vedeti, kaj dela levica, prihaja do navzkrižnih interesov in alineacije. Ustvariti moramo nerepresivno civilizacijo, kot je nakazal Marcuse v Erosu in civilizaciji, ki bo zmanjšala razkorak med Erosom in Tanathosom v prid slednjega. Vpričo naraščajočega totalitarizma industrijske družbe, po Marcuseju in panopticizma ter ustvarjanja kulture „krotkih teles“, po Foucaultu, je potrebno prevrednotiti vrednote buržoazno-militantnega kapitalizma in postaviti radikalno družbeno alternativo, ki se zavzema za večjo recipročnost družbenih subjektov, upoštevaje njihovo individualnost in raznolikost.

Svoboda in recipročnost sta v negativni korelaciji samo pod represivnim načelom resničnosti, v ne-represivni civilizaciji pa plemenitita druga drugo. Svet in družba ni nekaj, ker je prek božanskih in posvetnih avtoritet dano od vekomaj za vekomaj, ampak je v nenehnem porajanju – in tu klije možnost za revolt, ki je po Camusu edini, ki lahko da človekovemu minljivemu življenju veličino in dostojanstvo. Svoboda je izkustvo med avtonomijo in identiteto.Tomaž Janežič 

Dodatne informacije

Dodatne informacije

EAN koda 9789619235829
ISBN 978-961-92358-2-9
Nova knjiga Ne
FlipBook razmerje (npr. 1:1.2) Ni na voljo
Omejitev plačila Ni na voljo
Avtor Tomaž Janežič
Založba Samozaložniki
Zbirka Ne
Podnaslov Ne
Teža 420
Leto izdaje Ni na voljo
Št. strani Ni na voljo
Vezava Ni na voljo
Izdelki založbe Samozaložniki
e-novice
IzBrane e-novice
Prijavite se in si polepšajte dan