Kresniček Bal

Živalcam pristopimo z vso ljubeznijo in s spoštovanjem. Ljudje imamo v sebi lučko, ki ji moramo dopustiti, da zasveti. Kdor jo ima, vedno nosi v sebi ljubezen.

Na obsežnih zelenih travnikih je vzklilo nešteto barvitih cvetlic, ki so valovile v vetru, in pomlad je slavila življenje v vsej polnosti in brsteči lepoti. To je prava paša za oči in vsakdo si želi le eno - da bi se potopil v to čudovito morje, si nabral polno naročje cvetja ter se prepustil svetu domišljije. Ko pa sonce zaide, se na nebu pojavijo zvezde in luna. Takrat cvetlic ne vidimo najbolje, saj te nežno zaprejo svoje cvetove. A življenje na travniku se ne ustavi.

Zvečer včasih mislimo, da zvezde padajo z neba, ko na travnikih opazimo majhne čarobne lučke, ki se prižgejo. Če stopimo preblizu, takoj ugasnejo. To so lahkokrile žuželke, ki jim rečemo kresničke. 

Ime izvira iz posebne lastnosti teh žuželk - da svetijo. V trupu se sproži poseben naravni odziv, ki omogoča oddajanje svetlobe. Že ena sama kresnička je lepa, roj kresničk skupaj pa naredi morje utripajočih lučk na travniku, ki prinašajo čarobnost. V tem prizoru uživata oko in srce.