Prelomnice

Osnovno sporočilo te knjige je, da se vsak lahko reši iz še tako brezupnega položaja in živi naprej. Človeški duh nedvoumno premore moč, da se dvigne po še tako hudem padcu, vendar tega ne smemo nikoli pozabiti, zlasti pa ne v trenutkih, ko se nam zdi vse izgubljeno ali nepopravljivo.

Zgodbe v knjigi Prelomnice nas s svojimi nepričakovanimi, pa vendar pozitivnimi izidi učijo, da lahko samo mi sami najdemo rešitve v času eksistencialnih kriz in težkih preizkušenj. To je mogoče tudi takrat, ko se nam zdi, da svet – naš mali svet – razpada. V takšnih okoliščinah se nam vse zdi zaman in izgubimo še zadnje upanje. Toda feniks je vedno v nas, pripravljen, da spet poleti. Tega ne smemo pozabiti. Zgodbe pravzaprav dokazujejo, da obstaja nekakšno „posmrtno življenje“: ne tisto, o katerem govorijo vere (tu se morda pojavljajo pomisleki), temveč tisto, o katerem pričajo številni preživeli, ki so sploh omogočili nastanek te knjige.

Tu so zgodbe tistih, ki so preživeli smrt starša ali otroka, in zgodbe tistih, ki so preživeli bližnje srečanje z lastno smrtjo.