Užitek, vednost, oblast

Vas zanima, kako sta povezani matematika in politika? Hočete vedeti, zakaj je lepo število matematikov in logikov bilo norih? Ali morda v kakšnem nenavadnem razmerju so matematična logika, kolektivna politična norost in singularni užitek? Potem primite v roke to epohalno monumentalno delo Užitek, vednost, oblast, ki bi ga moral prebrati vsak, ki se ima za slovenskega intelektualca ali razumnika.

Epohalno monumentalno delo, ki bi ga moral prebrati vsak, ki se ima za slovenskega intelektualca ali razumnika. Avtor že v izhodišču pokaže, zakaj je matematizirana znanost edina realna vednost, vse ostale oblike vednosti pa so dozdevek in si z religijo delijo enako strukturo. Tudi matematika in logika postaneta dozdevek, ko se ju loti filozofska interpretacija. Le-ta napleta smisel, medtem ko se nekaj novega lahko naučimo le od ne-smisla.

Prav od tod skuša izhajati matematična logika, ki – ne da bi vedela, kaj pravzaprav dela – hkrati proizvaja subjekta politike (Machiavelli), matematizirane znanosti (Descartes) in psihoanalize (Lacan).

V največje skrivnosti teh temeljnih vednosti delo uvaja tako, da je razumljivo vsakomur – da je za vse. Na Leibnitzovo vprašanje, zakaj raje nekaj in zakaj ne raje nič, odgovarja: zaradi politike označevalca, matematike črke in realnega telesa.

Razkrojenost oblasti, vednosti in užitka je v delu simptomatično zavozlana skoz Lacanovo antifilozofijo in kajpada štirimi temeljnimi diskurzi gospodarja, univerzitetnika, histerika in analitika, kjer pri slednjem ni Drugega, razen klinike. Vas zanima, kako sta povezani matematika in politika? Hočete vedeti, zakaj je lepo število matematikov in logikov bilo norih?

Ali morda, v kakšnem nenavadnem razmerju so matematična logika, kolektivna politična norost in singularni užitek? In nenazadnje, zakaj se matematika tako čudovito in čudno prilega temu, čemur pravimo realnost, h kateri pristopamo z aparati užitka in je torej sama fantazmatsko strukturirana?

Delo bo marsikateremu bralcu odgovorilo tudi na tri klasična Kantova vprašanja: kaj lahko vem, kaj lahko storim in kaj lahko upam? Vse in še več, lahko izveste, če vzamete v roke to vsekakor življenjsko delo Milana Balažica, pred katerim je moral v tujino pobegniti tudi slavni Slavoj Žižek.

Filozofski vic namreč lahko, analiza in misel pa brez te knjige v Sloveniji – a tudi širše – preprosto ne moreta več obstajati.