Bojevnica ljubezni

20.10.2017

IzBrano iz knjige BOJEVNICA LJUBEZNI 

Bila sem ljubljena. Tako kot je ljubljena moja hči. Kljub temu pa je nekega večera sedla na rob moje postelje, me pogledala z golimi rjavimi očmi in rekla: »Okrogla sem, mama. Bolj okrogla sem kot druge punčke. Zakaj sem drugačna? Rada bi bila spet drobna.«

Njene besede so prihajale odsekano, kot da mi tega noče povedati, kot da jo je sram razkriti skrivno resnico. Ogledala sem si njene solze, kitke, sijaj za ustnice in zemljo na njenih rokah – ki je ostala po plezanju po banjanovcu na vrtu pred hišo.

Razbijala sem si glavo, da bi našla odgovor, ki bi je bil vreden, vendar nisem mogla najti ničesar. Vse, kar sem se naučila o telesih, ženskosti, moči in bolečini, se je razkropilo, ko sem slišala, kako je moja punčka izgovorila besedo okrogla. Kot da je bila okroglost njeno prekletstvo, neizpodbitno stanje, njena skrivnost, njen padec v nemilost. Kot da je bila okroglost nekaj, kar se neizogibno dogaja v njej in kar ogroža njeno pogodbo s svetom. 

Hči ni spraševala: Kako se bom spopadala z velikostjo svojega telesa? Spraševala je: Kako bom preživela, če bom takšna oseba v takšnem svetu? Kako bom ostala drobna, kakor hoče svet? In če bom čedalje bolj okrogla, kako me bo kdor koli imel rad?

Gledala sem hčer in nisem rekla: Ampak saj nisi videti okrogla, ljubica. Ni bila, ampak saj tudi jaz nisem. Niti en sam dan še nisem bila videti okrogla. Nič zato.

 

S hčerko sva pozorni. Veva, kaj svet hoče od naju. Veva, da se morava odločiti, ali bova ostali drobni, tihi in nezapleteni ali pa si bova dovolili postati tako okrogli, glasni in zapleteni, kot nama je namenjeno.

Vsako dekle se mora odločiti,
ali bo zvesto samo sebi ali svetu.
Vsako dekle se mora odločiti,
ali se bo zadovoljilo z občudovanjem
ali se bo bojevalo za ljubezen.

Tam na postelji, s kitkami in bolečino, je bila moja hči jaz – mala deklica, kakršna sem bila nekoč jaz, ženska, kakršna sem zdaj, ki si še vedno prizadeva odgovoriti na vprašanja: Kako sem lahko široka in svobodna, ampak kljub temu ljubljena? Bom gospa ali človek v polnem pomenu be­sede? Naj zaupam razvoju dogodkov in še naprej rastem ali naj vse to prekinem, da ne bom izstopala?

Stara sem štiri leta in moj oče je nogometni trener na bližnji srednji šoli. Ob večerih, ko so tekme, me mama zavije v puhovko, naušnike in rokavice. Ko konča, poklekne pred mano in občuduje svoje delo. Zadovoljna je. Položi mi roke na lica, potegne moj obraz proti svojemu in me poljubi na nos.

Skupaj zavijeva mojo sestrico Amando v puhast smučarski kombinezon. Amanda je najino darilo in z mamo jo ves dan zavijava in odvijava. Ko je oblečena, se izmenično sklanjava k njej in jo poljubljava na lica, medtem ko brca in se hihita – roke ji molijo naravnost vstran kot morski zvezdi.

Stlačimo se v naš enoprostorec, se odpeljemo do srednje šole in poslušamo, kako nam na poti proti stadionu hrusta listje pod čevlji. Ko se vzpenjamo po stopnicah, posejanih s pokovko, mi polni prsi bobnanje pihalnega orkestra, pljuča vonj po hot dogih, glavo pa hrumenje množice.

Večer je naravnost kaotičen, ampak moja orokavičena roka je varno v materini in ona me vodi naprej. Ko pridemo do vhoda, se prodajalke vstopnic nasmehnejo, si položijo roke na srca in rečejo: »Če niste ve tri pravi srčki.«

Pomignejo nam, naj vstopimo, in ker smo trenerjeva dekleta, nam ni treba plačati vstopnine. Z mamo se jim nasmehneva, zahvaliva, potem pa se vse pridružimo gledalcem pod svetlimi stadionskimi lučmi.

Ko nas zagledajo, dijaki in starši skupaj utihnejo in stopijo vstran. Pojavi se pot. Svet se na lepoto moje matere odziva s tihim občudovanjem. Kadar jo ljudje zagledajo, obmirujejo in čakajo, polni upanja, dokler se njen pogled ne ustavi na njih. Vedno se ustavi.

Mama si vzame čas za ljudi. Neznanci ji namenjajo pozornost, ona pa jim jo vrača. Je kraljica, ki prijazno vlada. Zato ljudje strmijo. Gledajo, ker je ljubka, strmijo pa, ker je ljubezen.

Ves čas jo preučujem in ves čas opazujem, kako jo drugi opazujejo. Tako lep otrok je , pravijo neznanci vsak dan moji mami. Naučiti se moram, kaj narediti, saj je lepota odgovornost. Kaže, da ljudje zelo veliko pričakujejo od nje.....

« Nazaj
Bodite obveščeni / Bodite na tekočem
Prijavite se na enovice in bodite obveščeni o vseh pomembnih novostih in dogodkih
e-novice
IzBrane e-novice
Prijavite se in si polepšajte dan