Maria Ana Kolman: Srečni ljudje

23.03.2018

SREČNI LJUDJE

Kot kaže smo pozabili biti srečni in se bomo morali tega ponovno učiti. Večina ljudi namreč stanje sreče povezuje in pogojuje s stvarmi, ki nikakor niso pogoj za srečo. Mnogi se niti ne zavedajo, da so srečni, ker tega ne ozavestijo! Sreča je stanje, ki ga je potrebno ozavestiti, saj lahko le tako informacija iz našega uma preko živčnega, imunskega in endokrinega sistema pride v vsako našo celico, kjer deluje na biokemijske procese. Če je naša celica »srečna«, je tudi zdrava!

Jabolčna peška ima vse potrebno, da zraste v plodonosno drevo, kar je njeno življenjsko poslanstvo. Po analogiji ima tudi vsak človek v sebi vse, kar je potrebno za izpolnitev njegovega življenjskega poslanstva. Če kot vodilo vseh svojih dejanj izbere ljubezen in zahvalnost, je to zagotovo pot do srečnega življenja. Pot pa kot vse poti – ni vedno lahka. V naravi človeka je, da se izogiba težkim situacijam in si za dosego ciljev izbere najlažjo pot, kar pa mu daje le kratkotrajno zadovoljstvo in srečo. Vsak alpinist pozna občutek nepopisne sreče, ki jo doživi na vrhu gore, kamor je splezal v težkih pogojih in z zadnjimi močmi. V eni izmed najobsežnejših študij, ki so jo izvedli na Harwardski univerzi v obdobju 72 let, so 268 moških vprašali kaj jih osrečuje. Leta 2009 je bila študija objavljena v časopisu Atlantik. Rezultati študije so pokazali, da je bil pri veliki večini moških odgovor - ljubezen. Beatelsi so davno enostavno zapeli: All you need is love! In res je: vse, kar delamo z ljubeznijo, nas osrečuje. Osrečuje nas tudi dajanje in sprejemanje ljubezni – do bližnjega, do živali in do vse narave.

Mnogo teoretičnih nasvetov je najti o tem, kako biti srečen. V praksi pa so zakoni seveda na preizkušnji: lahko jih upoštevamo ali pa tudi ne. Najprej pa jih je seveda potrebno poznati. Ruski klinični psiholog dr. Aleksander Reutman je v svoji dolgoletni praksi prišel do ugotovitve, da je za to, da bi bili srečni, potrebno upoštevati 4 preprosta pravila:

1. Pravilo zrcala: ljudje okrog nas so naše zrcalo. Odražajo podobo naše osebnosti, čeprav si to težko priznamo. Če je na primer nekdo do nas nesramen ali nepošten, to pomeni, da imamo takšne lastnosti tudi sami, morda le v podzavesti, pa vendarle. Razburjati se nad nesramnostjo ali nepoštenostjo drugih je zato popolnoma odveč.

2. Pravilo izbire: vsa dogajanja v našem življenju so rezultat naše lastne izbire, ki izvira iz naših misli, čustev in občutkov. Ustvarjalec svoje usode smo torej sami.

3. Pravilo ustreznosti: imamo točno to in točno toliko, kolikor nam pripada, nič več in nič manj – ne glede na to ali gre za odnose, denar, položaj. Pritoževati se nad kakršnim koli pomanjkanjem je nesmiselno. Ko spremenim odnos do dogajanja, se spremenijo tudi razmere. Tisti, ki nikoli ne poskušajo tudi kaj narediti za srečo, se vse življenje pritožujejo nad nesrečnim življenjem. Naše sanje, želje in cilji imajo pomen le, če jih podpirajo dejanja. Tudi če nimamo dovolj znanja in naredimo veliko napak, je to bolje kot imeti veliko znanja in ne narediti ničesar. Pravilo ustreznosti pomeni pravzaprav delovanje enega izmed univerzalnih zakonov – zakona vzroka in posledice ali »kar seješ, to žanješ«.

4. Pravilo prisotnosti (v času in prostoru – zdaj in tukaj): preteklosti ni, ker je že minila. Bodočega ni, ker se še ni zgodilo. Navezanost na preteklost pripelje do depresije, skrb za
prihodnost povzroča tesnobo. Če ozavestimo, da smo živi zdaj, v tem trenutku, okusimo nesmrtnost, ki sicer pripada le bogovom, torej se na zelo preprost način zavemo svoje božanske narave. Nujen pogoj za srečo je živeti, ne le obstajati. Star latinski izrek carpe diem pravi »zagrabi ali ujemi trenutek«, kar pomeni, da je potrebno uživati v vsakem trenutku, se veseliti drobnih radosti in biti za to zahvalen.

Vse preveč pravil in zakonov odreja naša življenja in nam krati svobodo izbire in odločitve. Lev Nikolajevič Tolstoj je v epilogu svojega romana Vojna in mir izpostavil vprašanje človekove izbire odločitev in dejanj zaradi svobode ali zaradi nujnosti. Nujnost je vedno povezana z zakoni – narave in družbe. Svoboda pa je stanje duha in hrepenenje duše. Jasno je, da sreče ne odrejajo zakoni – vedno bolj se zdi, da nam jo jemljejo. Srečo omogoča svoboda.

Ruski režiser Dimitrij Vasjukov se je pred leti odločil za svobodo. Umaknil se je iz Moskve in v težko dostopnih predelih Rusije posnel cikel dokumentarnih filmov z naslovom »Srečni ljudje«. Na Altaju je preživel leto dni in tam o srečnih ljudeh posnel štiri filme. V nekem intervjuju je na vprašanje novinarja »zakaj naj bi bili tam ljudje srečni, ko pa živijo daleč od udobja in napredka«, odgovoril: »Ti ljudje so srečni, ker si ne morejo naročiti hrane po telefonu!« Odgovor je sarkastičen – človek, ki živi v udobju, zagotovo ne more razumeti, da je lahko srečen nekdo, ki od jutra do večer dela le zato, da preživi.

Pa vendar: na Altaju živijo srečni ljudje. Altaj je bil več kot 300 let nazaj pribežališče starovercev. Sredi 17.stoletja so sem pribežali ljudje, ki niso želeli sprejeti reform patriarha Nikona, saj so v teh reformah videli propad pravoslavja. T.i. razkolniki so si pribežališče našli v Karženskih gozdovih v Nižjenovgorodski guberniji, ob Belem morju in v Ujmonski dolini na Altaju. Na Altaj so prihajali tudi umetniki in znanstveniki, pa tudi ljudje, ki so zaradi bolezni in slutnje skorajšnjega konca življenja želeli umreti prav na Altaju. Eden med njimi je bil Smirnov, ki je hudo zbolel in se iz evropskega dela Rusije preselil na Altaj. Ob Teletskem jezeru je živel v preprosti pastirski koči. Svež zrak, ledeniška voda, zdrava hrana in čudovita pokrajina so Smirnovu vrnili zdravje. Lotil se je sadjarstva in na klimatsko ugodnem področju ob izlivu reke Čulišman zasadil sadna drevesa.

Pravijo, da ima Altaj nenavadno moč – vrača življenje. Mnogi verjamejo, da se tam nahaja Šambala ali Belovodje, mesto Velikih učiteljev, altajski raj na Zemlji, kjer so pred izkoriščanjem ter pritiski cerkve in države pričeli novo svobodno življenje ljudje, ki se niso uklonili zatiranju. Z močno voljo, odločnostjo in vero so si izbrali srečo. Živijo v sožitju z ljudstvi Altaja, ki se v popolni harmoniji z naravo ravnajo po treh zapovedih: vsaka misel ali dejanje mora imeti pravi namen, pravi čas in pravo mero. Tako živijo srečni ljudje.


https://www.youtube.com/watch?v=I87ZGpSQMIg

https://www.youtube.com/watch?v=FV8NBP7WEws

https://www.youtube.com/watch?v=RLz5KiaGGb4

https://www.youtube.com/watch?v=kOEJi9cPW60



Maria Ana Kolman

« Nazaj
Bodite obveščeni / Bodite na tekočem
Prijavite se na enovice in bodite obveščeni o vseh pomembnih novostih in dogodkih
e-novice
IzBrane e-novice
Prijavite se in si polepšajte dan