Navdih za teden od 6. do 12. novembra 2017

06.11.2017

IzBrano iz knjige
TAPKANJE ZA USPEŠNO HUJŠANJE IN
BOLJŠO TELESNO SAMOPODOBO

"Kadar lahko brezpogojno zaupamo,
razbremenimo sebe in druge na zdrav in ljubeč način, 
ki nam omogoča tudi bolje poskrbeti zase, 
ne samo telesno, 
temveč tudi čustveno in duhovno." 
Jessica Ortner

Ves svet nosimo na svojih plečih

Ker smo prirojeno intuitivne, sočutne in skrbne, pogosto čutimo bolečino drugih, potem pa si dopuščamo čutiti odgovornost za njihovo srečo. Kadar mislimo, da moramo biti mučenice, in nosimo težo sveta na svojih plečih, se ta teža lahko fizično pokaže na našem telesu.

Morda je naš namen samo ljubeč, vendar moramo vedeti, da sočutje še ne pomeni, da moramo prevzeti nase tujo bolečino.

S pretiranim razdajanjem ne koristimo ne sebi ne drugim. Če nas boli tuja bolečina, drugemu s tem sploh ne pomagamo. Če smo jezne, kadar je jezen kdo drug, s tem ne bomo prišli do rešitve. 

Svet ne potrebuje mučenic. Svet potrebuje naše darove. Potrebuje našo inteligenco, smeh; našo ljubezen, da, toda ne tisto, ki je videti in čutiti kot žrtvovanje. Poskrbeti moramo zase, da lahko svetlo zasijemo in navdihnemo druge, da tudi same zasijejo.

Ponavljam, da drugim ne moremo dati tistega, česar nimamo. Ne moremo širiti miru, ljubezni ali upanja, če jih nismo začutile same.

Zaupajte potovanju drugih ljudi

Ko začnemo postavljati zdrave meje in nehamo prevzemati tujo bolečino, se moramo včasih umakniti in zaupati, da bodo naši dragi sami našli svojo pot. Te lekcije sem se naučila s prijateljico. Kadar koli sem videla, da se bojuje in trpi, sem ji priskočila na pomoč, toda bolj ko sem ji hotela pomagati, bolj se je umikala. Ni hotela moje pomoči.

Sčasoma sem se naučila vrednotiti svoje namene in ugotovila, da sem s ponujanjem pomoči prestopila njeno mejo. Kdo pa sem, da mislim, da poznam njene odgovore? sem se vprašala. Kako se lahko delam, da vem, kako bi moralo potekati njeno življenje?

Ko sem opustila zamisel, da bi njeno življenje moralo biti tako in tako, sem začela zaupati, da lahko sama obvladuje svoje potovanje. Pa ni bilo vedno lahko. Velikokrat sem se zalotila, da bi jo rada ‘rešila’ pred bolečino, ki sem jo doživela sama, potem pa sem se opomnila, da ji bom najbolje pomagala tako, da zaupam njenim sposobnostim in ji dam vedeti, da se lahko opre name, če bo treba.

Ko nehamo premišljevati, kako bi ljudje ‘morali’ ravnati in kakšen bi svet ‘moral’ biti, potem lahko spustimo težo sveta s svojih ramen. To se zgodi samo takrat, ko verjamemo v nekaj večjega, kot smo sami. Univerzuma si ne moremo podrediti, lahko samo plešemo v vselej spreminjajočem se ritmu in se po najboljših močeh potrudimo, da uživamo. Bolj ko hočemo zadeve ‘spraviti v red’, bolj se zatiramo. V danem trenutku ne moremo videti večje slike, vendar lahko zaupamo, da se bo vse dobro končalo.

Najhujša obdobja mojega življenja so se izkazala za največji blagoslov, saj sem se takrat največ naučila. Če si dovolimo uzreti pravo vrednost svojih izzivov, lahko zaupamo, da tudi drugi ljudje lahko prebredejo take izkušnje. Lahko jih podpiramo, ne da bi jim govorili, kako morajo ravnati in s tem ustreči našim potrebam ali željam.

Kadar lahko brezpogojno zaupamo, razbremenimo sebe in druge na zdrav in ljubeč način, ki nam omogoča tudi bolje poskrbeti zase, ne samo telesno, temveč tudi čustveno in duhovno. 

Lahkotnost, ki jo tedaj občutimo v duhu, se potem začne kazati tudi na telesu.

  

« Nazaj
Bodite obveščeni / Bodite na tekočem
Prijavite se na enovice in bodite obveščeni o vseh pomembnih novostih in dogodkih
e-novice
IzBrane e-novice
Prijavite se in si polepšajte dan