23. SLOVENSKI DNEVI KNJIGE - Atrij Pošte Slovenija v Ljubljani

18.04.2018

Srčno vabljeni na SLOVENSKE DNEVE KNJIGE
v ATRIJU POŠTE SLOVENIJE v Ljubljani,
kjer bosta Mirela Smajić Zuber in Samo Krušnik,
v času od 18. do 22. aprila
predstavila izBrane nove in aktualne knjige Založbe Primus!

 

"Ustvarjalec nima veliko prepričanj; pravzaprav jih sploh nima. Ima samo svoje izkušnje. In lepota izkušenj je v tem, da so vedno odprte, saj omogočajo nadaljnje preučevanje.

Prepričanja pa so vedno zaprta; predstavljajo sklenjen krog. Prepričanje je vedno nekaj dokončnega. Izkušnje niso nikoli dokončne, ostajajo nedokončane. 

Kako bi lahko bile dokončane, dokler ste živi? Vaše izkušnje rastejo, se spreminjajo, se gibljejo. Nenehno se pomikajo od znanega proti neznanemu ter od neznanega proti nespoznavnemu. In zapomnite si: izkušnje so lepe, ker niso dokončane.

Med najmogočnejšimi pesmimi je tudi nekaj nedokončanih. Med najmogočnejšimi knjigami je tudi nekaj nedokončanih. Med najmogočnejšo glasbo je nekaj nedokončanih del. Nedokončano ima lepoto.

Slišal sem zenovsko pripoved: 
Kralj je šel k zenovskemu učitelju, da bi se naučil vrtnariti. Učitelj ga je učil tri leta in kralj je imel lep, velik vrt – tam je bilo zaposlenih več tisoč vrtnarjev – in kar koli je svetoval učitelj, je kralj preizkusil na svojem vrtu.

Po treh letih je bil vrt popolnoma pripravljen in kralj je povabil učitelja, naj si ga pride ogledat. Kralj je bil zelo živčen, saj je bil učitelj strog: »Mu bo všeč?«

To naj bi bil tudi nekakšen izpit – bo rekel: »Da, razumel si me?« Poskrbel je za vsako podrobnost. Vrt je bil lepo popoln; nič ni manjkalo. Šele takrat je kralj pripeljal učitelja. Ampak ta je bil žalosten od začetka.

Razgledoval se je naokoli, prehodil vrt po dolgem in počez, in postajal je vse bolj resnoben. Še nikoli ga ni videl takšnega: »Zakaj se zdi tako žalosten? Je kaj narobe?«

Učitelj je vedno znova prikimaval, v sebi pa je govoril »Ne.« 
In kralj je vprašal: »Kaj je narobe, gospod? Kaj se dogaja? Zakaj mi ne poveste? Zelo resnobni in žalostni ste postali. Čeprav prikimavate, vidim, da vam nekaj ni prav. Zakaj? Kaj je narobe? Ne vidim, da bi bilo kaj narobe. Vrt sem ustvaril po vaših nasvetih.«

Učitelj je odvrnil: »Tako dokončan je, da je dolgočasen, mrtev. Tako popoln je – zato prikimavam in pravim 'ne'. Ostati bi moral nedokončan. Kje so odmrli listi? Kje so posušeni listi? Ne vidim enega samega posušenega lista!«

Vse suhe liste so odstranili – na potkah ni bilo suhega listja. Tudi na drevesih ni bilo starega, orumenelega listja. »Kje so ti listi?« In kralj je dejal: »Svojim vrtnarjem sem naročil, naj vse odstranijo in poskrbijo za to, da bo vrt kar se da popoln.«

Učitelj pa je odvrnil: »Zato je videti tako pusto, umetno. Božje stvari niso nikoli dokončane.« In odhitel je z vrta. Vsi suhi listi so bili na kupu: nekaj jih je prinesel nazaj v vedru, jih vrgel v zrak, da jih je odpihnil veter in se začel igrati z njimi. Začeli so poplesovati po potkah.

Navdušeno je dejal: »Poglej, kako živ se zdi!« In s suhim listjem se je pojavil tudi zvok – glasba suhih listov, vetra, ki se je poigraval z njimi. Vrt je imel zdaj šepet; sicer je bil pust in mrtev kot pokopališče. Tista tišina ni bila živa.

Obožujem to zgodbo. Učitelj je rekel: »Tako popoln je, da to ni prav.« Ravno zadnjič je bila zvečer tu neka ženska. Pripovedovala mi je, da piše roman in da je zelo zbegana v zvezi s tem, kaj naj naredi. Knjigo bi lahko že dokončala, ampak obstajala je možnost, da bi jo podaljšala; ni bila še dokončana. 

Povedal sem ji: »Dokončajte jo. Dokončajte jo, dokler je nedokončana. Tako bo prežeta z nečim skrivnostnim – s to nedokončanostjo …« In svetoval sem ji: »Če bo vaš glavni junak še vedno hotel kaj storiti, naj postane sanjasin, iskalec. Potem bodo stvari onkraj vašega dosega. Kaj boste storili takrat? Knjigo boste dokončali, stvari pa se bodo vseeno razvijale.«"

 

« Nazaj
Bodite obveščeni / Bodite na tekočem
Prijavite se na enovice in bodite obveščeni o vseh pomembnih novostih in dogodkih
e-novice
IzBrane e-novice
Prijavite se in si polepšajte dan