Navdih za teden od 25. septembra do 01. oktobra 2017

25.09.2017

IzBrano iz knjige TAPKANJE ZA USPEŠNO HUJŠANJE IN BOLJŠO TELESNO SAMOPODOBO 

 

"Kadar smo do sebe ljubeči in potrpežljivi,
lahko ustvarimo nov odnos do telesa, bolezni in/ali bolečine, ki nas omejuje."

Jessica Ortner 

 

Raziščimo prepričanja o vadbi

Naj so naša prepričanja plod dogodkov iz preteklosti ali ne, nam pogosto povzročajo največji odpor do vadbe. V nekaterih primerih so najbolj omejujoča prepričanja o vadbi povezana z našo identiteto (kdo smo); v drugih pa se ukvarjajo s tistim, kar se nam zdi mogoče (kaj zmoremo). Da ne bi obtičali na mestu, moramo svoj odnos do vadbe raziskati tako, da odkrivamo vse globlje plasti, zato si oglejmo nekaj najpogostejših negativnih prepričanj, ki jih imamo na omenjenih področjih.

Ne gre mi. V šoli je vadba pogosto povezana s športi, zato jo včasih doživljamo kot tekmovanje, za katero nismo ‘dovolj dobri’. Kot smo videli, prepričanja pogosto vplivajo na izkušnje. Če smo prepričani, da mi vadba preprosto ne gre, tako prepričanje postane čvrsta resničnost, za katero mislimo, da je ne moremo spremeniti.

Ko se znebimo takega prepričanja, nam postane jasno, da pri vadbi ni ničesar dobrega ali slabega, pa tudi zmagovalca ali poraženca ne. Vadba je del svetega razmerja, ki ga imamo s telesom. Z gibanjem lahko izrazimo hvaležnost, da smo živi. Ni nujno, da vaje izvajamo brezhibno, in ni treba biti ne hiter ne močan. Moramo pa krepiti zdravje s tem, da se redno gibljemo.

Dober primer za to je moja krstna botra. Pri šestinpetdesetih navdušeno teče in ima neverjetno kondicijo. Teče zgodaj zjutraj in uživa na prostem, medtem ko sonce vzhaja. Še sanja se ji ne, koliko kilometrov ali minut teče. S tekom se znebi stresa in se močneje poveže s telesom.

Ne maram vadbe. Kadar mi kdo reče, da ne mara telovaditi, odvrnem, da telo obožuje telovadbo. Vadbe ne mara um, ki med vadbo nenehno obsoja in kaznuje.

Dejstvo je, da telo potrebuje gibanje, da lahko uspeva. Raziskave kažejo, da je sedeč življenjski slog nevaren za zdravje in dobro počutje. Kadar se ne gibljemo, nas pesti več nadlog in bolečin, poleg tega pa se povečuje verjetnost za raznovrstna obolenja. Čeprav je dobro poznati fiziološke razloge za gibanje, se vseeno ne bomo premaknili, če nam to povzroča čustveno bolečino. Zato je izredno pomembno, da s tapkanjem ustvarimo drugačen odnos do gibanja. Če ne moremo ustvariti pozitivne čustvene podlage za vadbo, preprosto ne bomo vadili.

Kateri je pravi razlog, da se ‘ne marate’ gibati? Ali vam povzroča tesnobo, strah ali kakšno drugo negativno čustvo? Če si niste na jasnem, kar potapkajte. Začnite na točki karate, denimo z besedami: »Čeprav ne maram telovaditi, se imam rada in se sprejemam.«

To ponovite trikrat, potem pa tapkajte po točkah in poglejte, kaj boste odkrili. Verjemite mi: vsak lahko odkrije nekaj, pri čemer bo užival. Mogoče sploh ne gre za običajni tek ali džoging – to ni za vsakogar. Obstaja pa množica drugih možnosti, kot so joga, ples, sprehajanje, pohodništvo; le odkriti morate, kaj vam ustreza.

Kadar vadba ne sodi v vaše življenje 

Kadar se nezavedno upiramo vadbi, pogosto privzamemo raznovrstna prepričanja, s katerimi pojasnjujemo, zakaj vadba ne sodi v naše življenje. Namesto da bi se soočili s svojo resničnostjo (s prepričanji in čustvi v zvezi z vadbo in telesom), v zunanjih okoliščinah iščemo razloge, zakaj ne vadimo (in ne moremo vaditi). Na prvi pogled so ta prepričanja povsem utemeljena, ko pa s tapkanjem razrahljamo notranji odpor do vadbe, ugotovimo, da se zunanje  okoliščine zlahka prilagajajo naši novi želji, da določen čas preživimo v gibanju. Oglejmo si torej nekaj najpogostejših izgovorov.

Nimam časa. Kadar pravimo, da nimamo časa za vadbo, v resnici hočemo reči, da ne vemo, kako naj se soočimo s svojo notranjo resničnostjo. Ne vemo, kaj naj storimo s svojimi čustvi, stresom in nemara tudi spomini, ki podžigajo naš mučni odnos do vadbe. Tu se tapkanje izkaže kot nadvse koristno orodje, ker nam omogoča, da vse skupaj predelamo hitreje in lažje kot kdaj koli.

Treba je zakopati nekoliko globlje in si ogledati, kaj se skriva pod izgovorom ‘nimam časa’. Vzemite si trenutek in se vprašajte: Zakaj ne najdem časa za vadbo? Predstavljajte si, da vadite – ali vas muči občutek krivde, ker ste si vzeli čas zase? Ali se pojavijo drugi negativni občutki, glasovi ali spomini? Če se, kakšni so?

Dan ima 1440 minut in vsakdo jih lahko porabi 30 za vadbo. Nekateri med najuspešnejšimi (in najbolj zaposlenimi!) ljudmi na svetu si vzamejo čas za vadbo, ker so prepričani, da je ključnega pomena za njihov uspeh. Kaj ustavlja vas? 

Preveč utrujena sem, da bi vadila. Ne vadimo, ker smo preutrujene, in preutrujene smo, ker ne vadimo. Kako lahko prekinemo ta zoprni začarani krog? Kadar smo preveč utrujene, da bi se lotile vadbe, se nam zamisel, da nam bo vadba vlila več moči, zdi naravnost smešna.

Veliko bolj pametno se nam zdi sedeti na kavču! Čeprav morda vemo in celo verjamemo, da vadba prinaša več energije, je včasih težko premagati utrujenost samo z lastnimi močmi. Moč volje sicer od časa do časa učinkuje, toda če se silimo h gibanju, bomo samo okrepili prepričanje, da je gibanje nekakšna kazen. Raje si s tapkanjem najprej povečajmo raven energije, in sicer pred vadbo. 

Pogosto je vir utrujenosti stres. Ko ublažimo stres, bomo odkrile, da imamo več energije, kot smo mislile. (Verjemite mi: deluje! Tudi sama še vedno tapkam tiste dni, ko se mi ne ljubi vaditi, in to ravno zadošča, da stopim skozi vrata ven.)

Četudi ne moremo delati vsega, s pomočjo tapkanja pogosto uvidimo, da ne vadimo zaradi stresa in čustev v zvezi z zdravstvenimi težavami. Ko smo pripravljeni sprejeti svoje omejitve in ko s tapkanjem odpravimo stres, čustva in telesne bolečine, povezane z zdravstvenim stanjem, dojamemo, da dejansko lahko nekoliko vadimo. (Obstajajo celo video posnetki z vajami, ki jih lahko opravljate sede na stolu.)

Kadar smo do sebe ljubeči in potrpežljivi, lahko ustvarimo nov odnos do telesa, bolezni in/ali bolečine, ki nas omejuje.

Najpomembneje je, da ugotovimo, da se zaradi vadbe počutimo bolje – ne le telesno, temveč tudi čustveno. Številne raziskave so potrdile umske, čustvene in telesne dobrobiti vadbe, ki obsegajo tudi preprečevanje diabetesa in srčnih bolezni, povečevanje gibkosti in občutka energije, izboljšanje spanca ter lajšanje in preprečevanje tesnobnosti in depresije. S pomočjo tapkanja ni več treba, da bi nam telesne omejitve preprečevale gibanje. Namesto tega naše zdravstvene tegobe postanejo največji navdih za vadbo.

 

« Nazaj
Bodite obveščeni / Bodite na tekočem
Prijavite se na enovice in bodite obveščeni o vseh pomembnih novostih in dogodkih
e-novice
IzBrane e-novice
Prijavite se in si polepšajte dan