Bajka o staranju

24.05.2017

IzBrano iz knjige  SOMATIKA, Thomas Hanna

Bajka o staranju

Med najstarejšimi in najbolj slavnimi ugankami je Sfingina: »Kaj ima en glas, kljub temu pa hodi po štirih, po dveh in po treh?« 

V grškem bajeslovju je pravilni odgovor povedal Ojdip: »Človek, ki se v otroštvu plazi po vseh štirih, kot odrasel hodi po dveh nogah, v starosti pa se opira na palico«. To je odgovor na Sfingino vprašanje.

Ni pa tudi odgovor na drugo uganko, ki se skriva v prvi: Zakaj ljudje, ki so se naučili hoditi pokončno, to sposobnost včasih izgubijo in si morajo pri hoji pogosto pomagati s palico

»Saj je jasno,« razglašamo vsi. »Že zaradi staranja samega postajamo togi in nas vse boli. Od petega stoletja pred našim štetjem ljudje z leti postajamo pohabljeni in slabotni. Bi bilo sploh lahko kako drugače

 

Lahko bi bilo. Ni se mogoče izogniti dejstvu, da z leti običajno postanemo togi, ampak to ne pojasni, zakaj je tako. Vprašanje ostaja: Kaj se dogaja med staranjem, da tako nazadujemo?

Zakaj nas uradna medicina, ki nas zna varovati pred okužbami in organskimi motnjami ter nam podaljšati življenjsko dobo na več kot 80 let, ne more obvarovati pred preprostimi telesnimi bolečinami in togostjo?

Zakaj domnevamo, da po določeni starosti – recimo, po tridesetem letu – naša telesa že začenjajo propadati? Saj nismo še niti v srednjih letih!

 

Sodobna znanost se korak za korakom bliža boljšemu razumevanju telesnega propadanja. Hans Selye je ugotovil, da so vzroki fizioloških bolezni lahko psihološki, recimo stres. To je »somatski« vidik: da je vse, kar doživimo, telesna izkušnja. 

Severin Lipovšek Intervju v reviji ZarjaKnjiga SomatikaNaši senzorično-motorični (čutilno-gibalni) sistemi se nenehno odzivajo na vse vsakdanje obremenitve in travme z natančno določenimi mišičnimi refleksi. Velikokrat izzvani refleksi povzročijo stalno zakrčenost mišic, ki jih ne moremo – hoté – sprostiti.

Ta zakrčenost mišic postane tako zelo nehotna in podzavestna, da se prej ali slej ne spomnimo več, kako se gibati prosto. Posledice so togost, bolečine in omejeno gibanje.

Temu privajenemu stanju pozabljivosti pravimo senzorično - motorična amnezija (SMA). Gre za to, da pozabimo, kako premikati določene mišične skupine in kako jih nadzorovati.

Ker se to dogaja v osrednjem živčevju, se ne zavedamo tega, čeprav nas zelo prizadene. Senzorično-motorična (čutilno-gibalna) amnezija zelo škoduje naši samopodobi ter vsemu, kar lahko doživimo in naredimo. Prav to, skupaj s posledicami, si napačno predstavljamo pod izrazom »staranje«.

V knjigi SOMATIKA, Thomas Hanna boste našli osem somatskih vaj. Z njimi boste lahko neposredno in učinkovito reprogramirali čutilno-gibalni sistem. Te vaje so pomembno odkritje. Prvič, z njimi boste lahko odstranili poglavitne posledice vsega, kar napačno pripisujemo staranju.

S somatskimi vajami lahko spremenimo življenjski slog ter svoje mnenje o tem, kako sta duh in telo povezana med seboj, kakšen vpliv imamo na obvladovanje svojega življenja in kako odgovorni bi morali biti v skrbi zase.

Vabimo vas k branju aktualnega članka objavljenega v reviji ZARJA o somatiki in IzBranih sklopih vaj. Sogovornik je mag. Severin Lipovšek, kondicijski trener športnikov in terapevt, avtor predgovora k slovenski izdaji knjige SOMATIKA, Thomas Hanna in avtor knjige MOČ PREHRANE V ŠPORTU

 

Severin Lipovšek Somatika intervju Revija Zara

« Nazaj
Bodite obveščeni / Bodite na tekočem
Prijavite se na enovice in bodite obveščeni o vseh pomembnih novostih in dogodkih