Moč govorjene besede

15.06.2017

IzBrano iz knjige MOČ JE V TEBI

MOČ GOVORJENE BESEDE

Zakon uma

 

Obstajajo duhovni zakoni, kot je zakon vzroka in posledice: kar daš, se ti povrne. Obstaja tudi zakon uma. Ne vem, kako deluje, tako kot ne vem, kako deluje elektrika. Vem le to, da se prižge luč, ko pritisnem na stikalo.

Prepričana sem, da misel, ki jo mislimo, ali besedo in/ali stavek, ki ju izrečemo, nekako zasejemo v zakon uma, vrnejo pa se nam v obliki izkušnje.

Začenjamo spoznavati povezavo med miselnim in telesnim. Začenjamo razumevati, kako deluje um in da so naše misli ustvarjalne. Misli zelo hitro brzijo skozi um, tako da jih je na začetku težko oblikovati. Usta, po drugi strani, so precej bolj počasna. Če torej lahko začnemo paziti in izbirati, kaj govorimo, tako da poslušamo, kaj rečemo, in si ne dovolimo izgovarjati negativnih stvari, lahko začnemo oblikovati tudi svoje misli.

V izrečenih besedah je neznanska moč, in mnogi se ne zavedajo, kako zelo pomembne so. Sprejmimo dejstvo, da so besede temelj vsega, kar nenehno ustvarjamo v svojih življenjih. Nenehno jih uporabljamo, vendar kar nekaj govoričimo in le redko pomislimo, kaj v resnici govorimo in kako to povemo. Izbiri besed posvečamo zelo malo pozornosti. Pravzaprav večina med nami govori negativno.

Kot otroci smo se učili slovnico. Naučili so nas, naj izbiramo besede v skladu s slovničnimi pravili. A sem spoznala, da se slovnična pravila nenehno spreminjajo. Kar je nekoč bilo nepravilno, pozneje postane pravilno in obratno. Kar so v preteklosti smatrali za sleng, je danes pogovorni jezik. Vendar se slovnica ne ukvarja s pomenom besed in z njihovim vplivom na naša življenja.

Po drugi strani pa me v šoli niso naučili, da ima izbira besed karkoli opraviti s tem, kar bom v življenju izkusila. Nihče me ni poučil, da so moje misli ustvarjalne ali da mi lahko dobesedno oblikujejo življenje. Nihče me ni poučil, da se mi bo tisto, kar izražam v obliki besed, povrnilo kot izkušnja. Zlato pravilo predstavlja temeljni zakon življenja: »Ravnaj z drugimi tako, kot želiš, da oni ravnajo s tabo.«

Kar oddaš, se ti vrne. Nikoli ni bilo mišljeno tako, da bi sprožalo krivdo. Nikoli me nihče ni poučil, da sem vredna ljubezni in si zaslužim vse lepo. In nihče me ni poučil, da je življenje tu zato, da mi pomaga.

Spominjam se, da smo si kot otroci dajali krute in ponižujoče vzdevke ter skušali poniževati drug drugega. Toda zakaj smo to počeli? Kje smo se naučili takega vedenja? Poglejte, česa so nas naučili. Mnogim so starši nenehno ponavljali, da smo neumni ali leni ali zabiti. Bili smo v nadlego in ne dovolj dobri. Včasih smo slišali starše govoriti, kako si želijo, da nas ne bi bili nikoli rodili.

Morda so nas te besede prizadele, vendar smo se bolj malo zavedali, kako globoko se je bolečina zasidrala.

 

---------------------------------

 

Začnite poslušati, kaj govorite. Če slišite, da uporabljate negativne ali omejujoče besede, jih spremenite. Če slišim negativno novico, ne tekam naokrog in je ne ponavljam vsakomur, ki ga srečam. Pomislim, da je segla že dovolj daleč, in jo opustim. Toda če slišim pozitivno novico, jo povem vsem, ki jih srečam.

Tudi ko ste v družbi, začnite poslušati, kaj in kako ljudje govorijo. Poskusite povezati tisto, kar govorijo, z njihovimi življenjskimi izkušnjami. Vse preveč ljudi živi svoja življenja z moral bi. Moral bi je izraz, na katerega imam zelo tenko naravnana ušesa. Vsakič ko ga slišim, mi zazvoni v ušesih.

Pogosto ugotavljam, da ljudje v enem samem odstavku uporabijo po ducat moral bi zvez. In prav ti ljudje se sprašujejo, zakaj so njihova življenja tako kruta ali zakaj se ne morejo izmakniti različnim situacijam. Želijo povsem nadzorovati stvari, ki jih ne morejo nadzorovati. Ali krivijo sebe ali druge. Potem pa se še sprašujejo, zakaj ne živijo svobodnih življenj.

Iz svojega besednjaka in svojih misli prav lahko odstranimo tudi besedo moram. Ko nam bo to uspelo, bomo sprostili veliko pritiska, ki ga sami izvajamo nad sabo. Ko rečemo »Moram iti na delo. Moram napraviti to. Moram ... Moram ...,« hudo pritiskamo nase. Raje uporabljajmo besedo odločati. »Odločil sem se, da grem na delo, da bom plačal najemnino.«

Odločati omogoča povsem drugačen pogled na življenje. Vse, kar počnemo, je odsev lastne odločitve, pa čeprav se mogoče ne zdi tako.

Pogosto uporabljamo tudi besedo ampak. Začnemo stavek in ga nato presekamo z ampak, kar nas vodi v dve različni smeri. Dajemo si nasprotujoča si sporočila. Poslušajte, kako uporabljate besedo ampak, ko jo boste naslednjič izgovorili.

Bodite pozorni tudi na izraz ne pozabi. Tako zelo smo navajeni reči: »Ne pozabi tega ali onega.« In kaj se zgodi? Pozabimo. Res si želimo zapomniti, namesto tega pa pozabimo. Zato bi bilo bolje, ko bi začeli rabiti izraz prosim, spomni se namesto ne pozabi.

 

« Nazaj
Bodite obveščeni / Bodite na tekočem
Prijavite se na enovice in bodite obveščeni o vseh pomembnih novostih in dogodkih