Prešernov dan, slovenski kulturni dan - 8. februar 2018

08.02.2018

IzBrana knjiga za PREŠERNOV DAN, slovenski kulturni praznik

POJDI Z MENOJ - S pesmijo po Sloveniji

 

Kako v današnjem globaliziranem svetu predstaviti deželo, ki leži na stičišču in križišču različnih narodov in kultur, in ljudstvo, ki je vztrajalo in ohranilo svoj jezik in kulturo kljub številnim tujim oblastnikom?

Vpliv različnih narodov se kaže tudi v govorici prebivalcev, ki se največkrat razlikuje že v dveh sosednjih vaseh. Naglasi se prestavljajo z zloga na zlog, široki samoglasniki postajajo ozki ali se spreminjajo v polglasnike.

Povsem verjetno je, da se Slovenca, katerih bivališče loči nekaj deset kilometrov, včasih bi rekli tri goré in trije doli, težko sporazumeta, čeprav oba govorita slovensko, a vsak svoje narečje.


Knjiga POJDI Z MENOJ – S pesmijo po Sloveniji je ilustrirana monografija, ki jo lahko gledamo, poslušamo in beremo.

Nagovarja mlajše in tudi starejše bralce. Mlajšim predstavlja pomen in bogastvo slovenske kulturne dediščine, starejši ob njej obujajo spomine na nekdanje čase.

Monografija je narodnozavedna in medgeneracijska.

Knjigi je priložena zgoščenka z 18 pesmimi, ki jih je izbral in zanje napisal priredbe glasbenik Blaž Pucihar. Pri izbiri besedila je ostal zvest govorici, ki jo slišimo v pokrajini, iz katere pesem prihaja. Izbral je pesmi iz Porabja, Prekmurja, Koroške, Roža, Rezije, Slovenske Istre, Bele krajine, nekatere pa so razširjene po vsej Sloveniji.

Z izbiro izvajalcev se je skušal čim bolj približati izvirni ljudski pesmi, in to po obliki in tudi vsebini. Vabilu k sodelovanju so se odzvali Zbor sv. Nikolaja iz Litije, Godalni kvartet Accademia, Trobilni ansambel Slovenske filharmonije, Katice ter solisti Mia Žnidarič, Ana Marčun in Luka Černe.

Za slikovno pripoved je poskrbel ilustrator Damijan Stepančič z dvostranskimi bogato sporočilnimi ilustracijami. Poleg vsebine pesmi je na duhovit in izviren način predstavil še ljudske ornamente na oblačilih ter pokrajinsko, arhitekturno, bivalno in etnološko dediščino.

O vsebini pesmi spregovori Dušica Kunaver. Najprej opiše popotovanje, nato vsako pesem predstavi v času in prostoru ter prikaže še življenjski utrip v nekdanji vasi.

Bralca seznani s številnimi običaji in z nenapisanimi, a strogo spoštovanimi pravili. Ker ima glasba moč, da nas nagovori, čeprav besedil pesmi ne razumemo, in da bi slovensko pesem ponesli še dlje, onstran meja naše dežele, smo pripravili tudi angleško izdajo – HERE WE GO ROUND SLOVENIA – A Journey of Song.

S tem delom dodajamo slovenski biser k predstavitvi ljudskega izročila v pisani družini evropskih narodov.

 

DEKLE JE PO VODO ŠLA

Dekle je po vodo šla
na visoke planine.

Vodo je zajemala,
je ribico zajela.

Ribica jo je prosila:
Oj, pusti me živeti.

Rada bi živela še,
se z vodico igrala.

Dekle b`la je usmiljena,
je ribico spustila.

Ribica je zaplavala,
je dekle poškropila.

 

DEKLE JE PO VODO ŠLA
Slovenska ljudska pesem

Pesem opisuje del življenja starosvetne slovenske vasi. Vodo je le redkokatera domačija v vasi imela v domačem vodnjaku. Vsako jutro je bilo treba ponjo k vaški štirni ali na planino k studencu. To nalogo je pri hiši navadno opravljala domača hči.

Pesem je dragocena tudi za sporočila, kako zelo je bil naš človek nekdaj blizu naravi. Pogovarjal se je z rastlinami, drevesi, živalmi, reko in tudi s soncem. 

Dekle je po vodo šla je ena tistih pesmi, ki zelo jasno  izražajo obliko slovenske ljudske pesmi. V čem se ljudska pesem razlikuje od umetne?

Umetna pesem si želi imeti poslušalca, zato mu govori: Poslušaj me! Ljudska pesem pa si želi pridobiti pevca, zato ga vabi: Zapoj z menoj! Če ne znaš besedila, nič zato. 

Isto kitico boš slišal enkrat, dvakrat, morda celo trikrat - pa jo boš znal!

 

« Nazaj
Bodite obveščeni / Bodite na tekočem
Prijavite se na enovice in bodite obveščeni o vseh pomembnih novostih in dogodkih
e-novice
IzBrane e-novice
Prijavite se in si polepšajte dan