Resnice in laži prehrani

17.10.2017

IzBrano iz knjige RESNICE IN LAŽI O PREHRANI 

Miti, zmote in neresnične trditve o tem, kaj je zdravo in kaj nezdravo – so pripeljale do stanja, v katerem eni kujejo dobiček, drugi pa plačajo.

Veljaki, kot so živilskopredelovalna industrija, farmacevtska industrija, velika poljedelstva, državne službe, medicinski strokovnjaki in mediji, imajo dobiček, navadni človek in porabnik pa plača in se pokori. In kar je najslabše, plača s svojim zdravjem. 

Najdražje plačujemo zmoto,
da so maščobe živalskega porekla in holesterol škodljivi

ter da izzivajo srčne bolezni, zamašitev žil, celo raka.
Ta splošno sprejeta trditev nima znanstvene podlage,
ampak je nesrečen rezultat neutemeljenih mitov,
pomislekov in poslovnih interesov.  

Zaradi te neresnice smo zadnjih trideset let poskusni kunci, ki jim namesto teh »strahotnih« živalskih maščob ponuja celo množico »zdravih« rafiniranih živil s preveč sladkorja, škroba, rastlinskih olj, margarine in transmaščob, pšenice, glutena in sploh žitaric, umetnih dodatkov in škodljivih kemikalij.

Uradne prehranske smernice, s priporočilom za zmanjšanje vnosa maščob in povečanje vnosa ogljikovih hidratov, so stare komaj trideset let, vendar se je od takrat, ko so bile uvedene, v zahodnem svetu razširila epidemija debelosti, presnovnega sindroma (zvišani krvni sladkor in/ali inzulinska rezistenca, zvišani krvni tlak, abdominalna debelost, spremenjene maščobe v krvi), diabetesa, bolezni srca in ožilja in mnogih vrst raka.

Danes nedvomno vemo, da naravne maščobe v mesu, mleku in jajcih ne predstavljajo nevarnosti za zdravje, vemo pa tudi, da so od vekomaj predstavljale pomemben del človeške prehrane. 

V 21. stoletju pa, žal, zdravniki in drugi medicinski izvedenci še vedno strašijo z zgodbo o zvišanem holesterolu, najpogosteje zato, ker so nepoučeni ali pa jih najnovejša spoznanja ne zanimajo. Morda tudi zato, ker jih sponzorira farmacevtska industrija, ena najbolj dobičkonosnih dejavnosti na svetu; statini, sredstva za zniževanje holesterola, pa so najbolje prodajano zdravilo, saj zaslužke z njim preštevajo v stotinah milijonov dolarjev.

Doktor medicine Dwight Lundell, znani ameriški srčni kirurg, je zapisal:

»Mi zdravniki imamo ob vsej naši izobrazbi, praksi, znanju in avtoriteti pogosto precejšen ego, zaradi katerega težko priznamo, da delamo napake … Uradna medicina je naredila strahotno napako, ko je ljudem svetovala, naj se izogibajo nasičenih maščob … Zdavnaj uveljavljena prehranska priporočila so privedla do epidemije debelosti in sladkorne bolezni, ki sta po smrtnosti, človeškem trpljenju in materialnih stroških presegli vsako drugo epidemično bolezen v zgodovini človeštva.«

Ko bi bili naši medicinski izvedenci manj zaposleni s pisanjem receptov in bi se pogosteje spomnili Hipokratove prisege, ki so jo dali:

»Zdaj, ko stopam med člane zdravniškega poklica, slovesno obljubljam, da bom dal svoje življenje v službo humanosti … Najpomembnejša mi bo skrb za zdravje mojega pacienta.« 

Mlajši rodovi so odrasli v prepričanju, da so maščobe in holesterol nevarni. Starejši, ki se še spominjajo, da so kot otroci mazali svinjsko mast na kruh, niso odstranjevali mastnih delov z mesa in so jedli slanino, kadar koli je bila na voljo, so se že zdavnaj odpovedali mastni hrani iz strahu, da se jim bo povišal holesterol in zamašile žile.

Na srečo v zadnjih letih vendarle prihajamo do določenih novih spoznanj, zato je tudi razpravljanje o maščobah vse intenzivnejše. Na eni strani so opozorila strokovnjakov o škodljivosti maščob in holesterola ob priporočilih, da mastno hrano zamenjamo z light izvedbami, medtem ko imamo na drugi strani sodobna spoznanja, ki trdijo, da so maščobe zdrave, potrebne in nepogrešljive za dobro zdravje, vemo pa tudi, da so od vekomaj sestavljale pomemben del človeške prehrane.

Čému ali komu verjeti? Rekla bi, da v prvi vrsti zdravemu razumu, naravi pa tudi sodobni znanosti. Naravne maščobe živalskega izvora nikoli niso bile nevarne za človeka, temveč so tisoče let predstavljale pomemben del njegove prehrane.

Nepogrešljive so za normalen razvoj in delovanje človeškega organizma. V novejšem času so mnogi znanstveniki, zdravniki in novinarji širom po svetu preiskovali vso dostopno znanstveno literaturo in niso našli nikakršnih resnih znanstvenih dokazov o škodljivosti nasičenih maščob živalskega porekla in o nevarnosti holesterola.

Opozorila o škodljivosti maščobe in holesterola temeljijo na neutemeljenih mitih in zmotah iz druge polovice 20. stoletja. Sodobne raziskave so pokazale, da so pravzaprav industrijsko obdelana rastlinska olja in margarine proizvodi, ki so zelo škodljivi zdravju, deloma zaradi prevelike količine inflamatornih maščobnih kislin Omega-6, deloma pa zaradi procesa hidrogeniranja (okrepitve), ki jo dosežejo z grobo manipulacijo teh olj na molekularni ravni, kakor tudi zaradi vsebnosti raznih kemikalij, ki jih uporabljajo pri rafiniranju olja.

Hrana, ki je bogata z naravnimi maščobami, je izvorna hrana.
Naravne maščobe nikoli niso bile škodljive za človeško zdravje,
saj ne povzročajo niti bolezni niti debelosti.

Škodljiva je nova, rafinirana, industrijsko predelana hrana,
polna manipuliranih rastlinskih olj in transmaščob, kemičnih dodatkov,
modificiranega škroba, sladkorja in njegovih poceni nadomestkov:
škrobnega, glukoznega, fruktoznega in koruznega sirupa.

Sodobne znanstvene raziskave dajejo številne dokaze, da je ta nova hrana neposreden povzročitelj civilizacijskih bolezni zahodnega sveta: debelosti, diabetesa tipa 2, bolezni srca in ožilja (zamašitve žil, srčnega in možganskega infarkta), avtoimunskih bolezni, alergij in mnogih vrst raka.

Toda zakaj nam potem strokovnjaki že več desetletij svetujejo, naj ne jemo mastnega? Žal ne živimo v humanitarni, ampak v ekonomski družbi, ki sloni na profitu, industrija hrane in zdravil, kot tudi vse preostalo, pa so del te ekonomske družbe, v kateri proizvajalci gledajo na to, kaj jim prinaša večji dobiček, ne pa na to, kaj je za nas potrošnike bolj zdravo. Ob tem tudi državne službe, zadolžene za prehrano in zdravje, v prvi vrsti ščitijo industrijo namesto nas.

Strah pred visokim holesterolom potencira tudi farmacevtska industrija, a kako ga tudi ne bi, ko so pa najbolje prodana zdravila na svetu statini, sredstva za zniževanje holesterola. Kampanja proti holesterolu je pravzaprav ena največjih prevar 20. stoletja.

Kampanja proti holesterolu je privedla do zmanjšanega uživanja nasičenih maščob in povečanega vnosa ogljikovih hidratov, hkrati pa se je razširila epidemija debelosti in diabetesa (sladkorne bolezni), danes najresnejših groženj zdravju ljudi v zahodnih državah.

Medicinski avtorji zaradi strahu pred maščobami priporočajo diabetikom prehrano, bogato z ogljikovimi hidrati, čeprav so mnoge kontrolne študije pokazale, da je zanje boljša in bolj zdrava prehrana, bogata z maščobami in z nizko stopnjo ogljikovih hidratov.

Kampanja proti holesterolu kljub številnim nasprotujočim rezultatom traja že več desetletij, zato se naposled zares moramo vprašati, kako je mogoče, da je uspelo ves svet prepričati o škodljivosti maščob in holesterola kljub popolnemu pomanjkanju znanstvene podpore? To niti ni tako težko, če predhodniki kampanje proti holesterolu preprosto ignorirajo kontroverzne študije ali pa jih citirajo tako, da bralec dobi vtis, kot da te podpira - jo domnevo o holesterolu, čeprav to ne drži.

Lahko je, kadar se belo prikazuje kot črno, kadar se zanemarja vse, kar kaže na nasprotno, kadar se poveličujejo nepomembni znanstveni rezultati, kadar se zanemarjajo in omalovažujejo kritični znanstveniki in kadar se v znanstvenih časopisih objavljajo popravljeni rezultati študij.

Poleg tega lahko znanstveniki, ki so pristaši te kampanje, računajo, milo rečeno, na neomejeno finančno podporo živilskopredelovalne in farmacevtske industrije.

 

« Nazaj
Bodite obveščeni / Bodite na tekočem
Prijavite se na enovice in bodite obveščeni o vseh pomembnih novostih in dogodkih
e-novice
IzBrane e-novice
Prijavite se in si polepšajte dan