Zakaj si po službi ne želimo nič drugega, kot da se vržemo na kavč in vklopimo televizor?

06.10.2017

IzBrano iz knjige APOKRIFNI TRANSURFING 2 - Osvobajamo dojemanje

Kakovost življenja se popolnoma spremeni,
če spremenimo le eno njegovo sestavino – hrano.
To je res temeljna, izhodiščna točka,
kajti od tistega, kar neposredno vnašamo v telo,
je odvisno skoraj vse drugo.

Zakaj se po standardnem zajtrku iz belega kruha z maslom in salamo, omlete in mlečne kave pojavi občutek teže? In po standardnem kosilu, zakaj postanemo tako zaspani? Zakaj si po službi ne želimo nič drugega, kot da se vržemo na kavč in vklopimo televizor? Niste nikoli pomislili, zakaj je razširjeno splošno mnenje, da je za dobro športno kondicijo potrebno veliko in dolgo trenirati?

Vse divje živali so fizično fantastično razvite od mladičev naprej in preživijo krepke in zdrave tako rekoč vse življenje, človek pa se bedno vleče skozi življenje ter vse pogosteje obiskuje lekarne in bolnišnice?

Kakovost življenja popolnoma spremeni, če spremenimo le eno njegovo sestavino – hrano. To je res temeljna, izhodiščna točka, kajti od tistega, kar neposredno vnašamo v telo, je odvisno skoraj vse drugo.

Pri prehodu na živo rastlinsko hrano morate upoštevati tri pravila.

Prvo: prehod mora biti postopen, vsakršna naglica je nezaželena. Mrtvo hrano morate po korakih odstranjevati s svojega jedilnika in jo nadomeščati z živo.

Drugo: upoštevati morate princip deljene diete, kar pomeni, da v enem obroku ne smete kombinirati med seboj neskladnih živil. izdal vam bom skrivnost – praktično vsa živila so nezdružljiva, razen istovrstnih, na primer takih, ki jih mešamo v preprostih solatah.

Tretje: izhaja iz drugega pravila – recepti morajo biti kolikor mogoče preprosti in enoviti.

Veliko receptov lahko najdete na spletu, na primer na straneh presnega prehranjevanja. Tukaj bom navedel le recepte osnovnih jedi, brez katerih se boste težko najedli do sitega in brez katerih boste težko dolgo ostali presnojedec. Poimenoval sem jih sistemske jedi, ker prinašajo organizmu vse tiste snovi, brez katerih ne more normalno delovati, ki jih potrebuje vsak dan in jih ni mogoče zamenjati. V drugih postavkah vašega menija si lahko daste duška, sprostite fantazijo in improvizirate. Nobenega od teh receptov, izjemi sta morda zadnja dva, ne boste našli nikjer drugje (za zdaj), zato ker je to moja avtorska tehnologija.

Krušni kvas, ki ga vsebujejo vsi pekovski izdelki, ovira delo mikroflore v prebavilih. Večji del prebave hrane opravijo bakterije. Vsako živo bitje ima svojo posebno mikrofloro v črevesju, ki je pogojena s kombinacijo hrane v obroku. Zato lahko krava je samo travo, lev pa samo meso. Ko postopno prehajamo na drugačno prehranjevanje, se zamenja tudi vrsta mikroflore v naših prebavilih. Ker kvas slabo deluje na mikrofloro, se hrana slabo razgrajuje in onesnažuje organizem.

Kuhana hrana zmore le vzdrževati naš obstoj. V kuhani in konzervirani hrani se praktično vse koristne snovi spremenijo v neorganske, mrtve. 

Živi hrustljavi kruhki

• pšenična zrna 400 g
• sušeno morsko zelje 100 g
• Voda 150 g
• Lanena semena 1 kozarec (2 dl)
• sezam 1 kozarec (2 dl)
• paradižnik 3
• paprika 1 (ali 15 g sušenih kosmičev)
• Česen 1 glavica
• semena kumine 2 čajni žlički
• Mleti koriander 2 čajni žlički
• Začimbna mešanica za korejski korenček 2 čajni žlički
• sojina omaka (japonska) 4–5 jušnih žlic

Pšenico nasipamo v lonec in do vrha nalijemo navadno vodo. Vse, kar splava na vrh, odstranimo in vodo zlijemo stran. Pšenična zrna pretresemo v glineno posodo in zalijemo z vodo, obogateno s šungitom (gladina vode mora biti 5 cm nad zrni).

Voda mora biti obogatena s šungitom zato, da uniči vse tujerodne mikroorganizme. Šungit naj se namaka v vodi najmanj 24 ur, uporabimo večjo, odprto posodo (stoji naj v senčnem prostoru ali vsaj ne na soncu).

Namesto šungita lahko uporabimo kremen, še bolje je, če vodo bogatimo sočasno z obema. Na liter vode uporabimo 100 g kamnov. Pred prvo uporabo moramo šungit dobro sprati. Poleg tega ga v začetku dodajajte malo manj, ker sicer preveč mineralizira vodo. Enako velja za kremen.

Tako šungit kot kremen morate vsak teden obvezno dobro sprati, če ne uporabljate destilirane vode. Dobro ju je menjati enkrat na leto, ker se na površini vedno nabere sloj soli iz trde vode.

Pšenica naj bo severnih sort (na primer sibirskih), ker vsebuje manj lepljivih snovi. Južno zrnje je običajno večje, svetlejše barve in »napihnjeno«, severno je bolj drobno, temnejše in »nagubano«.

Zaželeno je, da kupujete pšenico, namenjeno za kaljenje, ki jo prodajajo v specializiranih trgovinah. Zjutraj odlijte vodo iz posode, pokrijte jo s pokrovko in pustite stati do večera na sobni temperaturi.

Če zvečer opazite, da so kalčki že pokukali iz zrn, postavite posodo v hladilnik. Če kalčkov ni videti, zrnje vnovič zalijte s šungitno vodo, dobro premešajte, odlijte vodo in pustite zrnje stati v posodi do jutra na sobni temperaturi. Zjutraj morajo biti kalčki že lepo vidni. Pravilno raščeni ne smejo biti daljši od 1 do 2 mm. Pred uporabo jih splaknite pod tekočo vodo, da se odstranijo nepotrebne snovi, ki nastajajo med kaljenjem. 

Morsko zelje prelijemo s hladno vodo, premešamo, da drobci peska padejo na dno, in nato preložimo v cedilo. Postopek ponovimo še 2-krat. Zadnja mora biti čista pitna voda. (Če iz vaše vodovodne pipe teče klorirana voda, morata biti tudi prvi dve vodi postani, po možnosti obogateni s šungitom, čisti). Alge poskušajte splakovati hitro, da ne bodo utegnile nabrekniti. V električno mesoreznico vstavite nastavek z manjšimi odprtinami in zmeljite vlažne alge.

Naslednjo zmeljite kaljeno pšenico, dvakrat. Paradižnike, papriko in česen narežemo, dodamo vodo in zmešamo v mešalniku na srednji hitrosti. Če nimate paradižnika in paprike, lahko uporabite korenček.

Semena kumine in koriandra zmeljite v prah v kavnem mlinčku. Priporočam japonsko sojino omako, ker je manj slana in ne vsebuje natrijevega glutaminata, na primer, Yamasa.

Sušeno morsko zelje lahko kupite na tržnici pri korejskih trgovcih. Začimbno mešanico za korejski korenček je najbolje, da naredite kar sami, ali jo kupite na tržnici pri vzhodnjaških ali korejskih trgovcih. V trgovinah prodajajo te začimbe soljene in z dodatkom škodljivega natrijevega glutaminata. Začimbna mešanica za korejski korenček ne sme biti pekoča. Komur so všeč ostri okusi, naj raje doda feferon ali mlet pisan poper (črn, bel, rdeč in zelen). Nato vse skupaj z žlico dobro premešajte v večji posodi. 

V kavnem mlinčku (kupite močnejšega in malo večjega) postopno zmeljite lanena semena in sezam. Če nimate semen, lahko vzamete laneno moko. Lan in sezam se dobro meljeta v mlinčku. Moko damo v posodo, dodamo začimbe in vse preostale sestavine ter dobro premešamo z rokami.

Dobljeno testo razdelimo na tri dele. Standardni pekač iz pečice premažemo z lanenim oljem in enakomerno razdelimo po njem tretjino testa. Da se testo ne lepi na roke, jih večkrat zmočite z vodo. Nato s kovinsko lopatko testo razdelite na kvadratke 7 x 7 cm.

Z oljem namažete drugi pekač in nanj preložite kvadratke. Na koncu dobite tri pekače testenih kvadratkov. Sušiti jih morate v pečici od 6 do 8 ur na najnižji možni temperaturi in z odprtimi vratci. 

Za sušenje kruhkov je bolje uporabiti dehidrator (sušilnik), ki ima možnost nastavitve delovanja na »living food« (živa hrana), temperatura ne sme presegati 41oC.

Ko so kruhki pečeni, jih ohladite in shranite v škatli, prekrite s papirnatim prtičkom. Živi kruhki so okusnejši od navadnega kruha, da ne omenjam tega, kako zelo zdravi so.

Maria Ana Kolman: KRUH NAŠ VSAKDANJI

Pri nas doma pečemo kruh sami. Receptura je preprosta: spoštovanje, hvaležnost in ljubezen. Uporabljamo seveda domačo moko in od kar sem pred časom v ruski reviji »Izvestja« prebrala članek o kvasu, tudi kvas pripravljamo sami - iz hmelja, rozin ali iz krvavega mlečnika. Priprava in peka domačega kruha je pravzaprav obred, ki me vselej spomni na mojega deda in babico ter na moje rodno Prekmurje.

Zlata žitna polja so se mi vtisnila v spomin kot neskončne sončne poljane moje domovine in mojih prednikov. Tam daleč, kjer se je zlata barva žitnih polj iztekala v modrino neba, kjer sta se srečala Nebo in Zemlja, so se pričenjale moje sanje o daljnih svetovih. Na okus in vonj domačega kruha, ki ga je pekel moj
dedek, me še danes spominja lanena platnena vrečka, na katero je moja babica izvezla rože svojega cvetličnega vrta in v kateri s spoštovanjem hranim doma pečeni kruh. Zdi se mi, da hiša postane dom šele takrat, ko v njej zadiši po doma pečenem kruhu.

Navedbe članka o kvasu z naslovom »Naš vsakdanji kruh – biokemijsko orožje« so bile tako zelo senzacionalistične, da jim sprva nisem verjela. Ko sem v strokovni literaturi preverjala trditve o škodljivosti termofilnih kvasov, pa sem odkrila nenavadno veliko znanstvenih in kliničnih študij, ki raziskujejo učinek kvasovk na človekovo celico.

Pri tem sem se spomnila na pripoved mojega belgijskega znanca Leena Sterkensa, enega največjih mojstrov varjenja piva. Povedal mi je, da je od vrste hmelja odvisen okus piva, voda in kvasovke pa določata kakovost piva. Kvasovke in receptura njihove proizvodnje se hranijo v trezorjih kot skrivnosti velikih pivovarniških mojstrov.

Ob tem je pripomnil:«Kvas je lahko vir zdravja, lahko pa je tudi vzrok bolezni.« Stari gospod Sterkens je torej vedel, da so kvasovke (in seveda tudi pivo) lahko biokemijsko orožje in vztrajal pri tradicionalnem načinu proizvodnje piva, ki mu družina Sterkens sledi od leta 1651?

Ruski akademik Boris Vasiljevič Balotov (1930-) je veliko pozornosti namenil raziskovanju sposobnosti regeneracije organizma in ugotovil, da je le ta odvisna od zdrave mikroflore v prebavilih, ki jo lahko uničijo ali pozdravijo različne kvasovke. Balotov je za vzpostavitev zdrave mikroflore razvil posebno kulturo kvasovk, ki naj bi imela učinek popolnega razstrupljanja oz. čiščenja organizma. Osnova za tak kvas je rastlina, ki ima v ruščini pomensko ime čistotel ali slovensko krvavi mlečnik (Chelidonium majus).

Nekvašen kruh in kruh z doma pripravljenim kvasom

Kvas, ki so ga v preteklosti pripravljali naši predniki, je vseboval nenadomestljive aminokisline, ogljikove hidrate, celulozo, vitamine B kompleksa, minerale in soli natrija, kalija, fosforja, železa, kalcija kot tudi mikroelemente. Vsaka družina je imela svoj recept priprave kvasa in kruha, ki so ga pekli enkrat tedensko. Vsakdanji kruh naših prednikov je bil ržen kruh, ki se ni pokvaril ali splesnel tudi po letu dni. Beli kruh je bil redkost.

Poleg kvašenega kruha so pripravljali tudi nekvašen ali presen kruh. Priprava kvasa je bila odvisna od surovin, ki so bile našim prednikom na razpolago. V nadaljevanju zapisa navajam nekaj vrst nekvašenega kruha in kvasa. Načini priprave kvašenega kruha pa naj bodo naši osebni obredi in stvaritve.

NEKVAŠEN KRUH

Lepinje
Sestavine: 1 kozarec vode (100 ml), 2,5 kozarca moke, 1,5 čajne žličke soli. Sol zmešamo v vodi in počasi vmešamo moko. Zamesimo testo in ga damo počivat za 30 min. Testo razdelimo na manjše kepice, jih razvaljamo v lepinje in popečemo v vroči ponvici. Pečene lepinje poškropimo z vodo, da bodo hrustljave. Namesto običajne vode lahko uporabimo tudi mineralno vodo.

Presni polnozrnati kruh
Pšenična zrna namočimo v vodi, precedimo in jih oblikujemo v lepinje. Sušimo jih na soncu ali na vročem kamnu.

 

DOMAČI KVAS

Kvas iz rozin
Sestavine: 100-200g rozin operemo s toplo vodo, jih damo v steklenico s širokim vratom,
zalijemo s toplo vodo, dodamo nekaj sladkorja, pokrijemo z bombažno krpico in postavimo
na toplo mesto. Po petih dneh se prične fermentacija, kvas precedimo in dodamo testu. Za 2
kg kruha potrebujemo 0,5 dcl tega kvasa.

Kvas iz suhega hmelja
Hmelj zalijemo z vročo vodo v razmerju 1:2 in prevremo dokler polovico vode ne izpari.
Precedimo in dodamo sladkor (eno žlico na kozarec) in pol kozarca moke. Postavimo za 2 dni
na toplo mesto. Za 2-3kg kruha potrebujemo 0,5 dcl tega kvasa.

Kvas iz svežega hmelja
V emajlirano posodo na tesno naložimo hmelj, zalijemo z vročo vodo in kuhamo pokrito s pokrovom eno uro. Ohladimo, precedimo, dodamo sol, sladkor in 2 kozarca (100 ml) pšenične moke. Vmešamo gladko maso, postavimo na toplo mesto za 36 ur. Potem dodamo 2 pretlačena kuhana krompirja in pustimo stati na toplem še en dan. Kvas nalijemo v steklenice, ki jih tesno zapremo z zamaški. Za 1 kg kruha potrebujemo 0,5 dcl kvasa.

Kvas iz pšeničnih kalčkov
Sestavine: kozarec moke (100 ml), 0,5 kozarca sladkorja, 5 kozarcev vode, 3 kozarce kalčkov. Vse zmešamo in kuhamo eno uro. Precedimo, nalijemo v steklenice, pokrijemo s krpo in pustimo 24 ur na toplem. Za 2-3kg kruha potrebujemo 0,5 dcl tega kvasa.

Kvas po recepturi B.V.Balotova
Sestavine: žlica domače smetane in 1 dcl suhega ali svežega narezanega krvavega mlečnika, žlica sladkorja. Priprava: v litrsko posodo nalijemo 5dcl vode, dodamo žlico sladkorja in premešamo. Krvavi mlečnik v platneni vrečki potopimo (s pomočjo uteži) na dno posode. Dodamo žlico domače smetane, pokrijemo s prtičkom in za 2 do 3 tedne postavimo na temno mesto. Po tem prelijemo v temne steklenice in hranimo v hladilniku. Za pripravo 2 kg kruha zadošča 0,5 dcl tega kvasa.

 

 

« Nazaj
Bodite obveščeni / Bodite na tekočem
Prijavite se na enovice in bodite obveščeni o vseh pomembnih novostih in dogodkih
e-novice
IzBrane e-novice
Prijavite se in si polepšajte dan