Arhetipi in kolektivno nezavedno

Prevajalec dela Alfred Leskovec razloži: 

»Knjigo sestavljajo dela, ki so nastala med letoma 1933 in 1955 ter orisujejo in razčlenjujejo oba osrednja pojma. Pri tem so prvi trije sestavki nekakšno polaganje teoretičnih temeljnih kamnov, ki jim sledijo sestavki, ki se osredotočajo na specifične arhetipe, kot so mati, ponovno rojstvo, otroško božanstvo oziroma božansko dekle, in na motiv duha, kot se pogosto pojavlja v ljudskih pravljicah, ter na tako imenovanega šarlatana (pavliho). 

Sledi raziskovanje odnosa arhetipov do individuacijskega procesa, in sicer tako s teoretsko kot tudi s praktično uporabo v individuacijskem procesu, kot ga lahko na podlagi impresivnega niza slik razberemo iz tega Jungovega analitičnega dela. Zadnja sestavka pa obravnavata simboliko mandal.« 

Fascinantno Jungovo pisanje, ki ni nikoli duhamorno, temveč prav navdihujoče in izzivalno, med drugim sporoča, da svojega uma in posledično svojega življenja ne oblikujemo sami, temveč so ga v veliki meri oblikovale izkušnje številnih generacij pred nami. 

Kolektivno nezavedno se nanaša prav na te skupne koncepte, poseljeno pa je tudi z arhetipi, za katere Jung verjame, da so osnova številnih skupnih tem in simbolov, ki se pojavljajo v zgodbah, mitih in sanjah v različnih kulturah in družbah. Jung je še danes vpliven in revolucionaren mislec, h kateremu se boste zagotovo vračali. 

Carl Gustav Jung (1875–1961) je eden najpomembnejših filozofov in psihologov 20. stoletja. Švicarski psihiater, psihoterapevt in utemeljitelj analitične psihologije je s svojimi deli zaznamoval svetovno filozofijo, religiologijo, antropologijo in književnost. 

Razvil je številne koncepte, ki so danes nepogrešljiv del psihologije: ekstravertiranost/introvertiranost, arhetipe, kolektivno nezavedno, individuacijo, sinhroniteto. Več njegovih odmevnih knjig je izšlo tudi v slovenščini, med njimi nazadnje Psihologija in alkimija ter Rdeča knjiga.