Beg pred svobodo

Knjiga Beg pred svobodo je izšla leta 1941 in velja za eno najvplivnejših del Ericha Fromma, v katerem se je ta družbeni psihoanalitik na ozadju začetkov druge svetovne vojne in tedanjih diktatur posvetil vprašanjem politične psihologije. V njej Fromm analizira človekovo potrebo po oblasti in nadzoru ter njegov dvojni odnos do svobode.

Osvoboditev od tradicionalnih vezi srednjeveške družbe je posamezniku podelila novo možnost samostojnosti, hkrati pa v njem vzbudila občutek osamljenosti, tesnobe in izoliranosti od drugih. Trajna negotovost kot posledica odtujitve človeka od skupnosti je v njem zasejala t. i. strah pred svobodo, s katero ne zna rokovati in je ne obvlada.

Človek si, kakor dokazuje Fromm, namreč želi zlitja z družbo, biti njen integrativen del, ter zato vede ali nevede prevzame njena prepričanja in miselne procese. Od izogibanja pristnemu svobodnemu razmišljanju do podreditve diktatorskemu režimu pa je potrebnih samo nekaj korakov.

Fromm lucidno razloži, zakaj ljudje vidijo svojo varnost in rešitev v avtoritarnih družbenih ureditvah, njegove ugotovitve pa veljajo enako za čas, v katerem je knjiga nastala, kot za sedanjega.

Slovenski prevod knjige Beg pred svobodo je izšel ob 120-letnici avtorjevega rojstva, 80-letnici izvirnega izida knjige in 40-letnici njegove smrti!

O AVTORJU
ERICH FROMM (1900–1980) je bil priznani nemški psihoanalitik, socialni psiholog in pomemben predstavnik humanistične filozofije. Že kot otrok v času prve svetovne vojne je bil priča pojavu nacionalizma in antisemitizma. Študij sociologije je nadaljeval z raziskovanjem in prakticiranjem psihoanalize. Ko so v Nemčiji prišli na oblast nacisti, se je zaradi vse večjega pritiska nacistične ideologije iz svojega rojstnega kraja Frankfurt ob Majni odločil preseliti v Ženevo in kmalu zatem v New York. Njegov nauk sta navdihnili predvsem Marxova filozofija in Freudova psihoanaliza, z leti pa je svojo misel obogatil z izročili budizma, starogrške filozofije, krščanstva, renesanse in razsvetljenstva. Prelil jo je v številne knjige, med katerimi so nekatere, kot denimo Zdrava družba, Imeti ali biti, Anatomija človekove uničevalnosti, že prevedene v slovenščino.