Bemumast

izBrano iz knjige Bemumast

Zelo na mestu je tudi vprašanje razmerja in razlik med izrazoma ketogena dieta in dieta LCHF.

Najobičajneje je pojem LCHF splošen izraz za prehranske režime, v katerih bolj ali manj dramatično omejimo vnos ogljikovih hidratov in beljakovin, povečamo pa vnos maščob.

V znanstvenih publikacijah se pojavlja tudi kot kratica LCKD (Low Carb Ketogenic Diet – ketogena dieta z majhnim vnosom ogljikovih hidratov).

Ko v tej knjigi torej govorimo o LCHF, govorimo o kakršnikoli dieti z malo ogljikovih hidratov in veliko maščob, torej z dnevno količino ogljikovih hidratov do 130 gramov oziroma približno četrtine dnevnega energijskega vnosa. 

Marsikdo bo res lahko imel težave z vztrajanjem pri visokomaščobni dieti. Razlogi so lahko različni: mogoče vam izbira živil ne sede, ker ste nori na sadje. Mogoče vam bo v družbi pretežko vztrajati pri taki dieti. Mogoče ste veliko na poti in preprosto nimate možnosti jesti samo visokomaščobnih obrokov. Mogoče se boste vsega dobrega naveličali. Vse to je res – ampak to ni specifično za ketogeno dieto.

Vztrajanje pri nečem, kar nas na tak ali drugačen način omejuje, je pogosto težko. To je posebej značilno za diete z omejevanjem energijskega vnosa. Prav to je razlog, da je ketogena dieta tako priljubljena: je edina, ki brez vnaprejšnjega omejevanja vnosa energije posledično povzroči to, da je energijski vnos sčasoma nižji in to brez občutka odrekanja in potrebe po samoomejevanju. Celo več: mnogi poročajo o tem, da so se jim spremenile prehranske želje: če imajo na izbiro burek ali jajce z naribanim sirom in koščki avokada, bodo raje snedli slednjega.

Število raziskav o vplivih ketogene diete v zadnjih 15 letih skokovito narašča in ugotovitve so zelo zanimive: ketogena dieta pomaga pri uravnavanju telesne teže, predvsem zmanjševanju trebušne debelosti, normalizaciji krvnih parametrov (glukoza, inzulin in krvni lipidi), nižanju krvnega tlaka. 

Zelo učinkovita je pri ljudeh s tveganjem za razvoj srčno-žilnih bolezni in pri posameznikih z odpornostjo celic na inzulin, kar je dejavnik tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 (in drugih).

Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2, ki se pod zdravniškim nadzorom odločijo za ketogeno dieto, pogosto omejijo vnos zdravil ali z njimi celo prenehajo.
Ketogena dieta je že stoletje v uporabi za nadzor napadov pri hujših oblikah epilepsije (kot dopolnilno terapijo jo izvajajo tudi v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani), podobno se uporablja klinično pri nekaterih redkih presnovnih boleznih, kot sta pomanjkanje piruvat-dehidrogenaze (PDH) in pomanjkanje transporterja za glukozo (GLUT1).

Znanstveniki pa imajo še več dobrih sledi: raziskave kažejo, da bi lahko bila dopolnilna ali preventivna terapija pri nevrodegenerativnih boleznih (kot so Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen in amiotrofična lateralna skleroza), sindromu policističnih jajčnikov, pa tudi pri glavobolu, aknah, motnjah spanja in možganskih poškodbah. Leta 2013 so dokumentirali primer bolnika z bipolarno motnjo tipa 2, ki mu je ketogena dieta pomagala obvladati simptome te bolezni.

O AVTORJIH

GAŠPER GROM je  je diplomirani dietetik in priznan prehranski svetovalec z več kot 20-letnimi izkušnjami. Redno se izobražuje in sledi strokovnim znanstvenim izsledkom. V zadnjih letih večino svoje strokovne pozornosti namenja prehrani po načelih ketogene oziroma diete LCHF (low carb high fat), saj gre za način prehranjevanja, kjer ni v ospredju samo oblikovanje telesa, pač pa predvsem zdravje, dobro počutje in dolgoživost. Redno se udeležuje strokovnih konferenc o tovrstni prehrani (Metabolic Therapeutics, Tampa, ZDA; Low Carb Vail, ZDA; Low Carb USA, San Diego, ZDA…). Pri sestavi prehranskih načrtov je osredotočen na posameznika, njegove psihofizične značilnosti in cilje, ki jih ta želi doseči. Svetoval je že več kot tisoč posameznikom.

TJAŠA VRHOVNIK je diplomirana novinarka, ki se je znašla v marketingu. Veliko piše in na vse mogoče načine teka za izmuzljivim zmajem lastne ustvarjalnosti. S fitnesom se je srečala po zaslugi že takrat bivšega fanta, ki ji je kupil prvo spodobno trenirko. Kasneje je opravila vaditeljski tečaj pri Fitnes zvezi Slovenije, se za hec spravila v formo, s katero bi lahko nastopila na fitnes tekmovanju. Nekoliko kasneje je tekmovala v powerliftingu, kjer je dosegla evropski rekord v mrtvem dvigu. Dolga leta je bila voditeljica na RGL-u in radiu Ekspres, njen glas pa vas pozdravlja tudi na urbanomatih. Edina "religija", o kateri se je pripravljena izreči javno, je znanost.