Besede ne ubogajo več / Parole indomite

Knjigozvočnica Besede ne ubogajo več/Parole indomite je uresničitev literarno-glasbenega projekta, katerega pobudnica je glasbenica Andrejka Možina, ki želi tudi v glasbi ovrednotiti slovensko pesniško besedo v Italiji.

V knjižici so objavljene pesmi Sanja Marine Cernetig, Bastilja je padla Alenke Rebula Tuta, Opoj Irene Žerjal, Nič več je tako, kot je bilo Marije Kostnapfel, Pomladni dež Zore Tavčar, Žïwjöst Silvane Paletti, Ne se bat bit veseu Andreine Trusgnach Cekove, Besede ne ubogajo več Zore Tavčar, Sredozemlje Andrejke Možina v slovenskem izvirniku in v italijanskem prevodu, ki so ga pripravili Darja Betocchi, Martina Clerici, Vesna Cunja, Roberto Dapit, Andreina Trusgnach Cekova.

Uvodno besedo v publikacijo je napisala zborovodkinja, glasbenica in slovenistka Mateja Černic, ki poudari da skladbe na zgoščenki pesniška besedila »nadgradijo in odpirajo poslušalcu nove poti interpretacije.«

Knjižici je priložen glasbeni CD, na katerem so posnetki uglasbenih pesmi, ki jih je avtorica glasbe, čelistka Andrejka Možina, izvedla s skupino Violoncelli Itineranti; to je tržaška skupina treh čelistk (sestavljata jo poleg Andrejke Možina, Irene Ferro-Casagrande in Carla  Scandura), ki se od leta 2016 redno pojavlja na glasbenih odrih v Italiji, Sloveniji in na Hrvašem.

Knjiga je opremljena z likovnimi deli umetnika Ivana Žerjala iz cikla Binary Star.

Pohvale knjige:

O pesmih na priloženi zgoščenki je virtuoz violončela in ustanovitelj projekta 100 Cellos napisal:  
»Zgoščenka je pomembna, silna, nostalgična, notranje poglobljena in polna umetniškega navdiha. Gre za srečanje jezikov, zvokov in korenin na neki čarobni meji. Gre za razsvetljeno držo v svetu, ki ni vedno sposoben razumeti, v kolikšni meri se kulture, oddaljene ali bližnje, zmorejo in hočejo povezovati. Pa saj vemo, tudi violončelo je na meji s človeškim glasom in obratno. V tem primeru imamo zaradi Andrejkine genialnosti – srečo imam, da Andrejko osebno poznam – jasen občutek, da smo se znašli sredi tistih zvokov in besed v popolni usklajenosti njenega glasu z dihanjem čelov.«

O avtorjih:

Andrejka Možina je glasbenica iz Trsta, diplomirana čelistka (Konservatorij za glasbo G. Tartini v Trstu, 2004) in jazz pevka (Konservatorij za glasbo G. Tartini, 2010 / KGBL v Ljubljani, 2006), ki se ob rednem koncertiranju s solističnim projektom violončelo in glas ter skupino Violoncelli Itineranti čedalje uspešneje posveča skladateljevanju.

Uvrstila se je v finale na različnih skladateljskih tekmovanjih – In clausura v sodelovanju z maestrom Giovannijem Sollimo in orkestrom 100 Cellos v Milanu (2014), Festival slovenskega šansona 2009 in 2023 v produkciji RTV Slovenija, nagrada za najboljšo slovensko jazz kompozicijo Jazzon 2009 in 2010 – in bila nagrajena v letih 2016 in 2017 s 3. in 2. nagrado na tekmovanju La Mancha guitars v Nemčiji. Pri ustvarjanju jo navdihujejo različne glasbene kulture, poezija in literarna beseda nasploh ter upodabljajoča umetnost.

V zadnjih letih se posveča zvočnemu opremljanju umetniških branj, dokumentarcev, radijskih iger in gledaliških predstav.

Besede ne ubogajo več / Parole indomite je Andrejkin tretji avtorski projekt po albumih Zasul si me z zvezdami (ZTT-EST, 2006) in Zarja (Cat Sound Records e ZTT-EST, 2011).

Spletni povezavi:

- 2 sekundi vsake pesmi: https://www.youtube.com/watch?v=xvvbb9LExKY 
- televizijski prispevek o tržaški predstavitvi, 7. marca v Mali dvorani Slovenskega stalnega gledališča:
https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2024/03/knjigozvocnica-besede-ne-ubogajo-vec-posvecena-slovenskim-pesnicam-v-italiji-8b7dff40-7f86-4035-a234-54c2b1fb976a.html?nxtep