Dawsonova vodena ekomeditacija: odmik od trpečega jaza
Dodatne vire najdete tukaj.
Občutite, kako dihate naravno. Predstavljajte si, da se vsak vdih in izdih pretakata skozi vaše srce. Nežno potapkajte po robu dlani in si predstavljajte, kako stres izginja iz telesa. Tapkajte po vrhu glave, nato po točki med obrvmi, na zunanjem robu očesa, pod očesom, pod nosom, pod usti, po točki na ključnici, pod pazduho in po robu dlani, medtem ko stres in napetost izginjata iz vašega telesa. Predstavljajte si, kako dihate skozi srce, dihanje pa upočasnite – vdih naj traja šest sekund, enako dolgo izdih. Šest sekund vdih, šest sekund izdih.
Popolnoma sprostite jezik – začutite ga na dnu ustne votline. Predstavljajte si prostornino stopal, dlani, celega telesa. Predstavljajte si prostornino točke med očmi in zaznajte, kako sproščen je jezik na dnu ustne votline, ko šest sekund vdihujete, šest sekund pa izdihujete. Predstavljajte si mogočen žarek ljubezni in svetlobe, ki prodira v vas skozi točko na vrhu glave. To je ljubezen stvarstva do vas. Življenjska energija se v vsakem trenutku steka v vas, vam polni telo, um in energijsko polje.
Jezik je sproščen in čutite ga na dnu ustne votline. Zaznavate mogočno praznino med očmi, vdih traja šest sekund, enako dolgo izdih. Tok energije stvarstva se preliva v vas skozi točko na vrhu glave. Predstavljajte si, kako ta tok poživlja vsa energijska središča telesa, še posebej srce. Zaznajte barvo srčne energije, zdaj pa žarek te energije pošljite osebi ali kraju, ki v vas vzbuja čudovite občutke. To osebo ali kraj ovijte v svojo srčno energijo. Občutite vse sočutje in ljubezen, ki vas povezujeta s to osebo ali krajem.
Jezik je sproščen in čutite ga na dnu ustne votline. Zaznavate mogočno praznino med očmi, vdih traja šest sekund, enako dolgo izdih. Zdaj razširite to energijo – naj zaobjame sleherni atom v stvarstvu. Predstavljajte si, kako srčna energija izžareva iz vašega srca in doseže sleherni atom v stvarstvu.
Jezik je sproščen in čutite ga na dnu ustne votline. Zaznavate mogočno praznino med očmi, dihate skozi srce – vdih traja šest sekund, enako dolgo izdih – srčna energija pa je povezana s slehernim atomom v stvarstvu in ga preveva.
Zdaj svojo srčno energijo spet osredotočite zgolj na eno osebo ali kraj, ki v vas vzbujata čudovite občutke. Zdaj ta žarek energije odmaknite od te osebe ali kraja in ga v celoti usmerite nazaj v telo. Skupaj z menoj izrekajte navedene afirmacije.
Moja srčna energija me navdaja s prijetnimi občutki. Moje srčno središče je prežeto z dobrimi občutki. Zdaj dovolim, da dobro počutje, ki preveva moje srčno središče, prežame ves moj um, vse moje telo in vse moje energijsko polje. V svojem srčnem energijskem polju občutim vso hvaležnost, ljubezen, sočutje in radost. Slavim vso hvaležnost, ljubezen, sočutje in radost v sebi – v tem čustvenem, snovnem, umskem in duhovnem stanju.
Občutim sočutje do vseh različic sebe, ki še vedno trpijo. Trpijo nekateri deli mojega uma, trpijo nekateri deli mojega telesa, trpijo nekateri deli moje zgodovine in preteklosti, in trpijo nekateri deli mojega energijskega polja. Zdaj pošiljam to sočutno energijo iz svojega srčnega središča vsem tem trpečim delom. Trpeče dele sebe zmotno pojmujem kot resnične, moja prava resničnost pa je blažena, sočutna in prežeta z ljubeznijo.
Zdaj sem v tem pozitivnem čustvenem stanju, osredotočen na svoje srce. Pošiljam sočutje vsem delom sebe, ki trpijo. Pošiljam sočutje vsem različicam sebe, ki trpijo. Pošiljam sočutje v svojo preteklost in vsem svojim delom, ki so trpeli. Zdaj sem v tistem delu sebe, ki je prežet s čistimi pozitivnimi čustvi, obenem pa pošiljam sočutje tistim delom sebe, ki trpijo.
Ko se moje sočutje dotakne teh delov mene, se osvobodijo trpljenja. Ko se sočutje stvarstva dotakne teh različic mene, se osvobodijo trpljenja. Sočutje v meni odzvanja s sočutjem stvarstva. In ko se ta energija dotakne trpečih različic mene, odpravi njihovo trpljenje. Zdaj se pojmujem kot različico sebe, ki presega trpljenje. Sem različica sebe, ki je polna ljubezni, hvaležnosti, veselja in sočutja. In ta različica pošilja sočutje vsem delom mene, ki trpijo. Ko s sočutjem prežamem te dele sebe, se njihovo trpljenje razblini.
Globoko zavzdihnite. Zaznajte mogočno praznino za očmi. Zaznajte dihanje, ki se pretaka skozi srce. Ko se osredotočate na razblinjanje trpljenja, nežno tapkajte po robu dlani. Skupaj z menoj izrekajte navedene afirmacije.
Nič več ne trpim in vstopam v veselje. Deli mene trpijo. Ko vstopam v svojo radost in trpeče dele prežamem s sočutjem, se njihovo trpljenje razblini.
Potapkajte po vrhu glave in recite: »Trpljenje odpravljeno.«
Z dvema prstoma potapkajte po stišišču obrvi in korena nosu ter recite: »Trpljenje odpravljeno.«
Potapkajte po zunanjem robu očesa in recite: »Trpeči jaz ne trpi več.«
Potapkajte pod zenico in recite: »Trpeči jaz ne trpi več.«
Potapkajte pod nosom in recite: »Odpravljeno.«
Potapkajte pod spodnjo ustnico in recite: »Odpravljeno.«
Potapkajte po klučnici na točki, kjer se spoji s prsnico, in recite: »Odpravljeno.«
Potapkajte pod pazduho in recite: »Odpravljeno.«
Še zadnjič potapkajte po robu dlani.
Moj trpeči jaz zdaj ne trpi več. Vstopam v sočutje, radost, hvaležnost in ljubezen.
Nehajte tapkati. Občutite, kako dihate skozi srce. Z naslednjimi tremi vdihi se popolnoma osredotočite na sedanjost, na svoje okolje, na tukaj in zdaj. Ob tretjem izdihu odprite oči in se ozrite naokoli. Zaznajte, kateri del dneva je. Zaznajte najmanjši kvadratni predmet v svojem okolju. Zaznajte, kako dobro se počutite v svojem telesu. Zaznajte največji zeleni predmet v svojem okolju. Zahvalite se, ker veste, da lahko kadar koli razblinite trpljenje in začnete delovati v okviru različice sebe, ki je polna hvaležnosti, sočutja, ljubezni in veselja.
Hvala.
Celovita različica opisa meditacije z začetka poglavja
Vsebuje tudi razdelka »Stik z arhetipskimi oporniki« in »Iskanje odgovorov stvarstva«.
Brezplačen pdf si prenesite tukaj.
Stik z arhetipskimi oporniki
Ko se vzpenjam skozi portal, se znajdem na kraju, prežetem s svetlobo, polnem prijateljev. Gre za arhetipske pojave, poosebljenja univerzalnih niti človeške izkušnje. Ljudje že od pradavnine slavimo te arhetipe v zgodbah, pesmih in pripovedih. V različnih kulturah so jim nadeli različna imena, vseeno pa človeška zavest zaznava energije teh bogov, svetnikov in junakov. Uglasim se na frekvence vseh teh arhetipskih energij, ki jih zaznavam v tem portalu svetlobe, kot bi pozdravljal stare prijatelje. Najprej zaznam arhetip bojevnika, močnega človeka, polnega veselja, moči, samozavesti in poguma. Spominja me na Herkula.
Zaznam prisotnost nevidnega svèta arhetipov. Nato zaznam arhetip zdravilca. Spominja na zgrbančenega starega meniha, starega več tisočletij, ki molče oddaja energijo miru, ki je mogočna kot samo vesolje.
Nato zaznam arhetip sočutja, Kwan Yin, katere srce izžareva brezmejno sprejemanje vsakogar in vsega v stvarstvu. Sledi Devica Marija, popolna mati. Milostno se smehlja in izžareva esenco ljubezni. Arhetip Jožefa, popolnega očeta, prežetega s skrbnostjo, prijaznostjo in integriteto.
Arhetip igre in smeha, plesalka, ki okoli sebe širi lahkotnost in neresnost. Sledi arhetip znanosti, ki me spominja na Arhimeda. Poskrbi za genialne povezave med idejami in koncepti.
Arhetip lepote. Arhetip obilja. Arhetip preroka, ki brez zadržkov širi svojo modrost. Arhetip ljubezni, katerega navzočnost čutim že od otroštva. Uživam v energiji vseh teh arhetipov. Počutim se ljubljeno, vodeno in zaščiteno, ko se naše energije spojijo. Hvaležen sem za navzočnost teh arhetipskih energij v svojem življenju ter za mogočen vir, ki ga predstavljajo – gre za ume, ki so neprimerno mogočnejši od mojega. To stanje na višji ravni se zdi kot prava resničnost. Zdi se mi resničnejše od snovnega sveta.
Sredi skupine arhetipov zaznam intenzivni vrtinec lesketajoče se srebrne svetlobe. Spolzim vanj. Znajdem se na ravni celovite svetlobe. Zazrem se dol, proti svojemu umu, ki je preplavljen s to svetlobo. Sem na ravni blaženih možganov. Vse se raztaplja v svetlobi. Ni telesa, ni mene, ni uma, ni stvarstva. Samo svetloba. Svetloba preprosto je. Nima ne začetka ne konca. Razteza se v neskončnost. Je vse, kar obstaja; v tem resničnem svetu svetlobe ni nič drugega kot svetloba. Izgubim se v enosti s svetlobo.
Iskanje odgovorov stvarstva
Ko sem v tem stanju, včasih zelo dolgo uživam v njem. Spet drugič se sprašujem o zadevah, s katerimi se ukvarjam, kot so zdravje, posel ali odnosi.
Odgovori, ki prihajajo s te, višje ravni, niso niti najmanj podobni rešitvam, ki izvirajo iz moje običajne zavesti. Prežeti so z genialnostjo kraja, iz katerega izvirajo. S tega, višjega gledišča se težave prelevijo v priložnosti za rast in preobrazbo.
V tej prostrani zavesti so prostrane tudi moje misli. Ker tu ni strahu, so brez strahu tudi misli, ki se mi utrnejo. To je kraj obilja, ustvarjalnosti, radosti, varnosti, mogočnosti. Zato je vsaka misel, ki se utrne na tej ravni, prežeta s temi lastnostmi. Ko tičim v svojem običajnem stanju zavesti, so moje misli pogosto prežete s strahom. So negativne in se ponavljajo. Ko pa se povzpnem na raven blaženih možganov, vsa tista stanja duha pustim za seboj. Moj um prejema podobe čudovitih snovnih stvari, ki se utegnejo pojaviti – recimo posel, prijateljstvo, priložnost, izdelek, vozilo, naložba, počitnice. Čeprav so te stvari trenutno samo v neuresničeni resničnosti na ravni vibracij, se bodo zelo verjetno prej ali slej uresničile tudi v snovni resničnosti. Vseeno se tudi na ravni vibracij že zdijo resnične in otipljive. Pozneje, ko se vrnem na raven svoje običajne zavesti, sem pozoren na znake snovne uresničitve teh stvari. Morda si želim nov avtomobil, kar se mi zdi popolnoma pravilno v resničnosti na ravni vibracij. Ko sem spet v stanju običajne zavesti in na avtocesti zagledam avtomobil tiste znamke, ki bi ga rad vozil tudi sam, se veselim občutka, kot da sem že njegov lastnik. Nemara bo trajalo več mesecev, let ali desetletij, preden ga bom imel zares v lasti na ravni snovne resničnosti, vendar občutim resničnost lastništva že, odkar sem se prvič dotaknil avtomobila v resničnosti na ravni vibracij.
Trenutno te čudovite reči lebdijo na ravni blaženih možganov. Sem popolnoma nenavezan nanje. So zanimive, vendar niso ključne za mojo srečo. Ključno je samo stanje blaženih možganov. Zato pustim, da misli, povezane s temi stvarmi, brez napora spolzijo mimo, osredotočim pa se na doživljanje blaženosti možganov.
Tudi ko med seanso meditacije postavljam vprašanja in prejemam odgovore s te ravni zavesti, ki je prežeta z neprimerno več modrosti kot jaz v svojem normalnem stanju, po seansi preprosto uživam v lepoti te univerzalne zavesti. Kot bi opazoval popoln sončni zahod, obenem pa nisem sposoben razmišljati, ker me preplavi mogočno spoštovanje. Izkušnja ustvari valove vznesenosti, ki prevevajo moje telo, ob tem pa drgetam od užitka.
