Čas grobosti

Zdravi, srečni, uspešni

Neoliberalizem nas v želji po čim večji produktivnosti spodbuja v identifikacijo s srečnim, zdravim in predanim delavcem, ki ne dela za denar, ampak ga žene želja po samouresničitvi in (kariernem) uspehu. 

Medtem ko je posameznik pod prisilo, da se kar naprej trži kot bodoča zvezda, pa nenehno dobiva opozorila, da se mu lahko zgodi, da bo propadel, da iz njega ne bo nič, da bo večno ostal brez dela in podobno. Da se temu izogne, mora seveda delati čim več, se dokazovati, prehitevati druge in podobno. 

Če začutimo negotovost, moramo to čim prej premagati – do takrat pa si nadenemo masko uspeha in delujemo po načelu »Fake it until you make it«.

»Ideje, da moramo biti zaljubljeni vase, nenehno verjeti v svoje prednosti, se osredotočiti na svoje dosežke in se ne ozirati na mnenje drugih, so del neoliberalnega diskurza, ki poveličuje individualizem in uspeh. Prav ti ideali pri ljudeh povzročajo občutke, da niso dovolj dobri.« 

- iz knjige

Nič več vljudni in prijazni

Individualizem je pripeljal družbo v stanje, kjer je vljudnost zamenjala grobost. Lahko da so maske vljudnosti le maske in da si za zunanjim vljudnim obnašanjem mislimo vse najslabše drug o drugem, a vendar so maske nujen pogoj za družbeno kohezijo. Ohranjanje civiliziranosti v obnašanju, kakor koli je to igrano, je bistveno za to, da družba ne zdrsne v vsesplošni kaos in nasilje.

Dr. Renata Salecl je mednarodno uveljavljena filozofinja in sociologinja.

Iz filozofije in sociologije je diplomirala na Filozofski fakulteti Univerze Ljubljana, leta 1991 je doktorirala na oddelku za sociologijo. Je redna profesorica in znanstvena svetnica, zaposlena na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Je tudi redna gostujoča profesorica na Cardozo School of Law v New Yorku, na BIOS Centre London School of Economics ter na Birkbeck College School of Law v Londonu.

Leta 2017 je bila izvoljena za izredno članico Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), od 2020 je načelnica Oddelka za družbene vede I. razreda SAZU. Za svoje delo je prejela več priznanj, med drugim je bila leta 2010 imenovana za slovensko znanstvenico leta.

Več njenih del je najprej izšlo v angleškem jeziku, šele nato v slovenskem. Tako je bilo na primer pri knjigi Izbira, ki je dosegla mednarodno pozornost in po prevodu postala uspešnica tudi v Sloveniji. Njene knjige so prevedene v petnajst različnih jezikov. Redno piše tudi za različne evropske revije. Svoja razmišljanja o sodobni družbi, ki jih je v zadnjih letih objavila v Sobotni prilogi Dela, je zbrala v knjigi Tek na mestu.

V letu 2020 je pri Mladinski knjigi v novi zbirki Ergo izšlo njeno delo Človek človeku virus, v zbirki Kultura pa Strast do nevednosti.