Celostna bioterapija

Celostna bioterapija temelji na stališču, da zgolj s fizikalnimi in biološkimi procesi, življenja in bolezni ne moremo obravnavati, zato se naslanja na idealistični pogled na stvarstvo, v katerem je temelj vsega prvobitna zavest, s katero je vse manifestirano in nemanifestirano povezano.

To pomeni, da človeka ne obravnava zgolj kot tvorbo iz atomov in molekul, med katerimi delujejo strukturne in morfološke sile, temveč kot del živega vesolja, s katerim komunicira na ravni svojih najglobljih prepričanj, od teh pa je odvisna kvaliteta naših življenj v materialni realnosti, saj z njimi neposredno vplivamo na svojo realnost, tako v smislu zdravja, kot tudi materialnega blagostanja.

V tem kontekstu je življenje duhovno potovanje, v katerem je bolezen posledica porušitve notranjega ravnovesja in ima na nek način vlogo tistega gibala, ki nam lahko pomaga k preusmeritvi pogojenih odzivov na zunanje dražljaje, v zavestne. Zdravilec mora zato poznati ne le metode, s katerimi lahko klienta podpre na energijski ravni, pač pa tudi elemente psihologije, blizu pa mu mora biti duhovno dojemanje vesolja in človeka v njem, ki je združljivo s katerokoli morebitno religiozno opredeljenostjo klienta. Zato pristop, ki ga avtor imenuje celostna bioterapija, vsebuje tudi prvine ezoterike, nikakor pa ne prvin kakršnekoli religije, s čimer veliko ljudi ezoteriko neupravičeno povezuje.