Četrt ob obvoznici

Prisegla si je, da se na to ne bo več ozirala, a jo je kljub temu prav vsakič zbodlo. Razumela je, da takšno vedenje ni neprilagojenost niti nevzgojenost, temveč čista ravnodušnost, drugače povedano – brezdušnost. Neverjetno, od kod se je vzelo to seme brezdušnosti in na kakšna plodna tla je padlo in se razraslo, da ne moreš več izruvati njegove žilave korenine.

Ni zaprla, dokler ni ženske izgubila izpred oči. Potem je skrbno zaklenila, sedla v naslanjač in prižgala radio. Dokler ni spet našla postaje s klasično glasbo, se je v sobi mešal hrup odsekanih in nerazločnih besed in premikov po stopnicah, nato je prenehal. V glavi ji je razbijalo zadnje uslužbenkino opozorilo. V mislih ji je odgovorila: nikoli nisem zaupala neznancem. Katja ni bila neznanka. Kaj bo zdaj s tem dekletom?

Glavni junak prozne zbirke Četrt ob obvoznici je mesto, natančneje – veliko mesto in čisto konkretno – Sofija. Kot vsaka prestolnica je tudi Sofija nedvomni center in obraz naroda pa tudi teritorij za dogodke, toda Ljahova rezko preusmeri svojo pozornost k njeni periferiji. Zbirka vsebuje trinajst kratkih zgodb in ima ciklično strukturo.

Vesela Ljahova (1961) je na bolgarski literarni sceni debitirala s prozno zbirko K soncu, ki ji je sledila znanstvena monografija o bolgarskem filozofu in prevajalcu Kanta v bolgarščino Ceku Torbovu, resnično slavo in priznanje pa ji je prinesel razburljiv in pretresljiv roman Begunci, ki je zasnovan na zgodovini avtoričinih prednikov in tematizira usodo etničnih Bolgarov, pregnanih iz njihovih rodnih krajev v Egejski Makedoniji v štiridesetih letih 20. stoletja.