Človek, ki je zavrnil nebesa

Yogananda je klasično definicijo Boga, ki jo je podal Swami Shankarananda, prevedel z besedami Sat-chid-ananda – vseobstoječa, vsezavedajoča se, vedno nova radost. Yogananda je k starodavni definiciji dodal še »nov«.

Yogananda je pojasnil, da je Bog postal Njegova kreacija, kar pomeni, da obstaja vse življenje, ima zavest in v sebi prirojeno radost. Zaradi tega prav vsi ljudje iščejo srečo.

V naši naravi je, da smo srečni, in iskanje sreče nas vse motivira. 

Mojster je tisti, ki je svojo zavest združil s satchidanando, zaradi česar je mojstrova globoko radost vsem jasno vidna.

Nekateri to radost na zunaj izražajo z značajem, drugi so resnejši, toda v njihovih očeh odseva neusahljiva radost, ki jo je čutiti v njihovi bližini. 

Yoganandova izkušnja življenja, njegova izkušnja cilja vsega živega je bila polna radosti. Vedno je živel v radosti in se trudil, da bi jo tudi v drugih obudil.

Čeprav je znal biti tudi zelo resen, kadar so to zahtevale življenjske okoliščine, je v najbolj nepričakovanih trenutkih in situacijah izrazil tudi globoko radost. 

Spontani humor v tej knjigi je posledica Yoganandove globoke radosti. S humorjem je izražal pomembne duhovne principe, včasih pa je ob pomoči humorja svojim učencem pomagal, da so se naučili dragocenih lekcij, ki jih med običajnimi predavanji nikoli ne bi mogli usvojiti. 

Večina humorja v tej knjigi izhaja iz Yoganandovih zapisov. Vključene so tudi izkušnje z Mojstrom, ki prikazujejo njegovega igrivega duha. Te je popisal Swami Kriyananda v letih, ko ga je uril Yogananda osebno, ali pa iz zgodb, ki so jih z njim delili drugi učenci, ki so mu bili blizu. 

Primerno se zdi, da je v serijo del o globoki modrosti Yoganande vključena tudi knjiga, posvečena njegovemu humorju.

Yoganandove temeljne duhovne modrosti so bile vedno predstavljene z lahkotnostjo, ki je globoko ukoreninjena v Božji radosti. V tem delu je moč najti tudi njegove osebne zapise in številne zgodbe njegovega učenca Swamija Kriyanande, ki so nam omogočile vpogled v to, kako je Mojster poučeval, ljubil in živel.

Vsebina te knjige je hkrati igriva in resna. Temeljno sporočilo pa je, da je radost vselej v nas. Tam jo moramo iskati in jo vselej deliti z drugimi. 

Paramhansa Yoganando (1893–1952) štejemo med enega vodilnih duhovnih osebnosti sodobnega časa.

Ta ljubljeni svetovni učitelj je iz rodne Indije v Združene države pripotoval leta 1920 in je bil prvi jogijski mojster, ki je živel na Zahodu daljše časovno obdobje (več kot 30 let).

S seboj je prinesel učenja in tehnike joge, starodavne znanosti prebujenja duše.

V Ameriki je bil izjemno aktiven kot plodovit pisatelj, predavatelj in skladatelj.

Njegova knjiga Avtobiografija jogija je postala ena najbolj prodajanih avtobiografij vseh časov, s katero je v mnogih prebudil navdušenje nad duhovnimi učenji Vzhoda.

Z razumljivimi učenji je vplival na življenja več milijonov ljudi in jih podučil o znanosti krija joga meditacije, o temeljni enosti vseh religij in o umetnosti uravnoteženega zdravja ter dobrega počutja telesa, uma in duše.

Prav z delom Yoganande je mnogo ljudi na Zahodu začelo spoznavati  meditacijo in krija jogo. Poleg tega, da njegove knjige ljudem približujejo izjemno praktične in učinkovite tehnike meditacije, Paramhansa hkrati uči, kako lahko ta načela uporabimo na vsakem področju svojega življenja.