Čmrljev žleb

Ko v idilični smučarski vasici globoko pod snegom odkrijejo truplo, se sproži plaz skrivnosti, ki razkrije, da nihče ni tako nedolžen, kot se zdi. Še posebej glavna junakinja Vera, vitalna in odločna, a tudi vzvišena, preračunljiva in nedotakljiva devetdesetletna lastnica družinskega hotela, brez katere se v Strmčniku ne zgodi nič. Skrbno prikriti konflikti – poslovni, ljubezenski, politični –, ki zaznamujejo odnose prebivalcev vasice in postopoma prihajajo na plano, segajo namreč tudi več generacij nazaj, v trenutek, ko se je nekdo mogoče znašel na pravi strani zgodovine, vendar ne tudi na tisti, ki bi jo odobravala Vera. Zato naj ne preseneča, da se celo policijski inšpektor, zadolžen za primer Čmrljev žleb, v resnici bolj kot za sveže truplo zanima za igre moči izpred pol stoletja. Roman Čmrljev žleb skozi odnose svojih junakov in junakinj odpira rane polpretekle zgodovine in pokaže, da ima vsakdo preteklost, ki ji ne more ubežati. Podobno kot v Strmčniku nihče ne more ubežati Verinim lovkam.

Iz knjige

Kdor ni znal smučati, ni nikoli izkusil svobode. Kdor ni izkusil svobode, pa je tako in tako ni vreden. Svoboda ni za vsakogar, je za tiste, ki so jo zmožni prevzeti in obvladovati. Za tiste, ki se znajo, tako kot pri smučanju, z načrtovanimi in premišljenimi gibi hitro ustaviti.

Senca mogočnega drevesa je mesto, koder požene samo neugledno, pritlikavo rastje. Tam vzklijejo zgolj rastline, ki se plazijo in nikdar ne zberejo dovolj poguma, da bi se same odgnale po svoj delež svetlobe, segle do sončnih žarkov. Najsrečnejše so pri tleh, v varni senci košate krošnje.

Agato Tomažič so  bralci najprej spoznali ob njenih novinarskih besedilih, objavljanih v edicijah časopisne hiše Delo. Tam je bila zaposlena od leta 2002, začela je s pisanjem reportaž za redakcijo Panorama, od leta 2010 pa je bila članica uredniške ekipe kulturnega štirinajstdnevnika Pogledi, danes je zaposlena na ZRC SAZU. Prevaja iz angleščine in francoščine, pretežno leposlovje in humanistiko: Drevo janičarjev Jasona Goodwina (Mladinska knjiga, 2007), Govorice Jean-Noëla Kapfererja (Cankarjeva Založba, 2010), Dvignite se Stéphana Hessela (Sanje, 2011) in Mož, ki je hodil skozi stene Marcela Ayméja (Goga, 2014).
Izdala je tri leposlovne knjige – Česar ne moreš povedati frizerki (Goga, 2015), Zakaj potujete v take dežele? (CZ, 2016, nagrada krilata želva) in roman Tik pod nebom (Goga, 2017) ter je soavtorica Blodnika po Istri (Društvo za dolgovezenje, 2019).