Dnevnik pisatelja

Dostojevski je edinstveni Dnevnik pisatelja pisal od leta 1873 in ga objavljal v reviji Graždanin; leta 1876 je začela samostojno izhajati. Bila je glasilo enega samega človeka – Dostojevski je bil hkrati urednik in edini pisec vseh prispevkov.

To je »dnevnik pisateljevega duha« in obravnava temeljna filozofska, religiozna in moralna vprašanja z vidika Rusije in širše, posveča pa se tudi kulturnemu, družbenemu in tudi političnemu dogajanju v takratni Rusiji in po svetu. Dnevnik pisatelja je res vznemirljiv: z razmišljanji o usodi človeka in človeštva nam sporoča svoja globoka spoznanja o preteklosti in sedanjosti. In ne le to: leta 1880 je objavil esej o Puškinu.

V tej obliki je izhajal Dnevnik še leta 1877, potem pa se je zaradi pisanja romana Bratje Karamazovi moralo izhajanje Dnevnika ustaviti. Pred njegovo smrtjo je tako izšla edina avgustovska številka leta 1880 in potem še poslednja, januarska številka Dnevnika.

Fjodor Mihajlovič Dostojevski (1821–1881) je ruski klasik, ki v svojih najznamenitejših delih, med katera sodi predvsem tako imenovano veliko peteroknjižje (Zločin in kazen, Idiot, Besi, Mladenič, Bratje Karamazovi), prek opisov nenavadnih, nemalokrat tudi ekstremnih dejanj in oseb upodablja najgloblje dileme človekove duše ter posledice njegovih odločitev. Njegovo ustvarjanje, ki je usodno zaznamovalo literarne in filozofske smeri 20. stoletja, je še danes zelo aktualno, kar dokazujejo tako zanimanje za njegovo biografijo in vedno novi poskusi branja ter razlaganja njegovih del, kot tudi sveži prevodi teh del v mnoge svetovne jezike, med drugim v slovenščino.