Dobro jutro, starost

Če ima prvi sestavek naslov Dobro jutro, starost in če avtor v več poglavjih obravnava tudi starostne tegobe in bolezni, kot tudi pretekle boleče življenjske izkušnje, knjiga ne odraža kake zagrenjenosti ali samopomilovanja. 

Štoka, ki se naslanja na trdne krščanske vrednote, presoja stvari z zrelo modrostjo in veliko iskrenostjo. Za slovensko sodobno pisanje je zanimivo, kako opisuje pandemijo zadnjih let, bolehanje zaradi kovida, izkušnjo izolacije, ki je prizadela toliko ljudi, mlajših in starejših.

Čeprav avtor realno opozarja na težave v krajevni skupnosti in narodu, verjame v možnost boljših časov. Pri tem pa opozarja na to, da je za obstoj naše skupnosti nujno tudi politično delo v smislu skrbi za skupno dobro. In da je od vsakogar izmed nas, v večji ali manjši meri, odvisno, kako se stvari razvijajo. Proti koncu zapoje pravi hvalospev hvaležnosti, ki bi nas morala, vsemu navkljub, odlikovati.

Javni in kulturni delavec Drago Štoka v svoji dvanajsti samostojni knjigi ostaja zvest svoji priljubljeni zvrsti kratke proze s poudarkom na spominih, čustvih, domoljubju. Ob svojcih imajo v njej pomembno mesto vzorniki in prijatelji ter narava, ne le Kras, temveč tudi gorski svet, zlasti Kanalska dolina.

Odlomek iz knjige:
''Ko si je snemalna ekipa in z njo Messner zaželela malo oddiha, sem to izkoristil, se ojunačil in stopil do velikega plezalca, se mu predstavil in takoj sva se zapletla v krajši pogovor o slovenskih plezalcih, ki ga ne bom mogel nikdar pozabiti. Slovenci vemo, da je bil Joža Čop poleg Valentina Staniča, ki je med prvimi preplezal Grossglockner, Stanka Tominška in Klementa Juga med našimi največjimi plezalci. Tem moram dodati še Pavlo Jesih, ker je postala ob Joži Čopu prava legenda slovenskih plezalk. Reinholdu Messnerju sem seveda to omenil, in to ga je na moč zanimalo. Hotel je vedeti, kje in kako sem spoznal Jožo Čopa, kakšnega značaja je bil. Povedal sem mu, da sem ga spoznal leta 1953 v Vratih, ko je prihajal z Janezom Poldo večkrat na kozarček vina v Aljažev dom. Videl sem v njem veliko pozitivnega, predvsem njegovo odkritosrčnost, umirjenost in brezmejno vdanost triglavskemu pogorju ter ljubezen do slovenskih gora, posebno do Julijskih Alp. Messner me je pozorno poslušal, nato pa mi je dejal približno takole: »Srčna hvala za to Vaše pričevanje o Jožu Čopu, o katerem sem mnogo slišal in bral. Vaše slovenske gore so izredno lepe, od tu pa je pogled na Triglav in njegovo severno steno nekaj enkratnega, rekel bi čarobnega, ni mnogo takih lepih dolin na zemlji.« Jaz pa sem dodal: »Nekaj božanskega je v vsem tem.«'' 
(odlomek iz zgodbe Pogovor z Reinholdom Messnerjem)

O avtorju:
Dr. Drago Štoka (Kontovel,1937) je znan predvsem kot javni delavec, saj je bil dolga leta odvetnik, pri narodnoobrambni zbirni stranki Slovenska skupnost pa med drugim deželni tajnik (1975–83) in štirikrat izvoljeni član deželnega sveta Furlanije – Julijske krajine (1968–88), pozneje še predsednik krovne zveze civilne družbe Svet slovenskih organizacij (2005–15). 

Že v mladih letih pa se je posvečal tudi radijski in odrski igri pri Radijskem odru in Slovenskem odru ter pisanju. To je njegova šesta knjiga, ki je izšla pri Mladiki, torej pri založbi, ki se je razvila ob istoimenski reviji, s katero sodeluje od njenega rojstva leta 1957.