Dora in minotaver

Roman Dora in Minotaver je veličasten portret ženske, ki je po skupnem življenju in idealih s strastnim genijem doživela zlom. Izjemna ustvarjalka Dora Maar je v knjigi razgaljena skozi svoje turbulentno razmerje s Pablom Picassom, enim največjih genijev 20. stoletja. Dora je bila rojena leta 1907 v Parizu, odraščala pa je v Buenos Airesu. Še pred razmerjem s Picassom je bila priznana fotografinja in ena najbolj izstopajočih figur pariške avantgarde.

Med njuno dolgotrajno zvezo je Picasso Dorino podobo ujel v serijo portretov. V romanu Dora in Minotaver doživljamo pripoved o strastnem in burnem ljubezenskem razmerju skozi glas Dore Maar.

Slikar pred nami zraste kot podoba minotavra, ki je precej manj privlačna in precej bolj brutalna, kot bi od razvpitega slikarja pričakovali. Roman, ki se potaplja v globine umetnikove duševnosti, ne bo pustil hladnega nobenega bralca – zaradi živosti opisov postane slikar naš življenjski spremljevalec.

»Pisateljica in novinarka, katere glas pripada svetu.« - (Gloria Steinem).

»Roman o ljubezni in strasti, občudovanju in navdušenju pa tudi ponižanju, zlomu in obupu glavne junakinje je še eno v vrsti odličnih biografskih del Slavenke Drakulič.« - (Mateja Komel Snoj).

»Slavenka Drakulić je roman Dora in Minotaver pomenljivo naslovila po Picassovi umetnini in z osrednjim romanesknim motivom ženske odpovedi lastni ustvarjalnosti in sami sebi razgrnila zanimivo sliko brutalnega slikarskega genija, ki je svojo ljubico kot polčlovek pol bik dejansko požrl.« - (Nina Jerman, TV Slovenija).

»Slavenka Drakulič (1949), ena najuspešnejših hrvaških pisateljic, ki se v svojih delih pogosto ukvarja s problematiko ženskih travm, s feminizmom in post­komunizmom, je s tem romanom, ki naj bi nastal po »fiktivnih« Dorinih zapiskih, poskušala osvetliti bolečino ženske, ki se je zaradi ljubezenskega razmerja odrekla lastni ustvarjalnosti, hkrati pa je razkrila tudi mnoge temne plati slavnega umetnika.« - (Renate Rugelj, Bukla).

»Knjiga je prepričljiva tudi zato, ker ne popisuje le njene bolečine in trpljenja, temveč ker v analitičnem, a še vedno tekoče literarnem slogu secira pariško umetniško in intelektualno sceno tridesetih let. Dorina številna intimna in profesionalna razmerja se berejo kot vodič po intelektualni eliti tistega časa, kjer nastopajo André Breton, Georges Bataille, Man Ray, Jacques Lacan in številni drugi.« - (Simon Popek, MMC RTV SLO).

»Fiktivna avtobiografija, ki bi jo morda celo res lahko napisala Dora Maar, bralec pa se glede na lucidne interpretacije brez posebnih težav lahko nekoliko spreneveda in si domišlja, da je avtorica ona.« - (Peter Rak, Delo).

»Drakuličeva (v prevodu Mateje Komel Snoj) pretanjeno poskrbi za pretresljivo pričevanje o uničujoči moči ljubezni, ki za seboj pusti pravo opustošenje. Picassa portretira realistično, ne da bi mu očitala njegovo krutost do ljudi v njegovem življenju, saj se zaveda, da je slikarjeva edina ljubezen umetnost, ki zasenči vse njegove druge vloge sina, očeta, moža, ljubimca in prijatelja. Ne nazadnje lahko v romanu umetnika spoznamo tudi kot močno blagovno znamko; Picassova vrednost je bila že v času njegovega življenja izredna, česar se je tudi sam dobro zavedal.« - (Marketing magazin).