Eksofonija ali poti iz materinščine

Japonska in nemška pisateljica, pesnica, esejistka in dramatičarka Yoko Tawada (1960, Tokio) je vsestranska literatinja – v njenem opusu najdemo tudi operni libreto in radijsko igro. S svojim dvojezičnim ustvarjanjem, s katerim presega meje med jezikoma in jeziki, se je že zapisala v svetovno literaturo kot eden najbolj izvirnih, cenjenih in nagrajevanih sodobnih avtorskih glasov. 

Zbirka esejev Eksofonija ali poti iz materinščine (2003), v kateri bralca povabi na jezikovna potovanja križkraž po svetu, od Seula do Los Angelesa in od Hamburga do Cape Towna, je ključ za razumevanje njene poetike prehajanja in prevajanja (»že materinščina sama je prevod«), po njeno »eksofonije«, to je izstopanja iz maternega jezika. Zven tujih jezikov je za Tawado namreč kakor predajanje neznani glasbi, eksofonija pa je za uho kakor nova simfonija. Prvi del knjige obsega dvajset vinjet, nekakšnih portretov mest skozi idiosinkratični pogled njihove premišljevalke, v katerih s širokim razgledom po svetovni literaturi predstavi svoj pogled na jezik in pisanje nasploh ter se preko anekdot dotika ustvarjalnih impulzov, ki jih daje leposlovju uzaveščanje in telesno občutenje jezika. Izhajajoč iz jezika – marsikdaj z opazno politično ostjo – premišljuje identitete, pregnanstvo in migrantstvo, kolonializem in pokolonializem ... 

Posveti se tudi raziskovanju razlogov in načinov za preseganje – in naseljevanje – mej, s katerimi človeka in pisca zamejuje materni jezik, ter osvetljuje, kako igriv odnos do jezika preizkuša meje jezikovnih in literarnih možnosti. Drugi del knjige sestavlja niz desetih esejskih miniatur, v katerih iskrivo in s humorno-ironičnimi prebliski vzame pod drobnogled svoje usvajanje nemščine v odraslosti.