Epidemije in zdravstvo

V knjigi zbrani teksti na novo vrednotijo dosedanje razumevanje epidemij v slovenskem zgodovinopisju, večplastno dopolnjujejo in izboljšujejo poznavanje tematik iz perspektive socialne zgodovine medicine, nekateri pa zaradi povsem novih spoznanj in pristopov vzpostavljajo nova izhodišča za prihodnje zgodovinske raziskave epidemij in zdravstva.

V trinajstih poglavjih zgodovinarji, zgodovinarke in umetnostna zgodovinarka predstavijo na novo raziskane vsebine kot so kužne epidemije v 17. stoletju na Kranjskem in Štajerskem, kužne slike v srednjeveškem stenskem slikarstvu Slovenije, okoljsko-zgodovinske poglede na sanitarni kordon v Vojni krajini, položaj ostarelih med epidemijami kolere v 19. stoletju in širjenje malarije med obema svetovnima vojnama. Med tematikami iz zgodovine zdravstva so prvič v slovenskem zgodovinopisju celostno obravnavani srednjeveški špitali, predstavljena je tudi bolezen pelagra, ki je prizadela prebivalstvo na Goriškem in Gradiškem v času Avstro-Ogrske. 

V več poglavjih so predstavljene zdravstvene razmere v času vojn, in sicer med prvo svetovno vojno med begunci v Avstro-Ogrski in v mestu Ljubljana, starostna oslabelost kot vzrok smrti v Pulju med letoma 1910 in 1915 ter organizacija partizanskega zdravstva s poudarkom na Slovenski centralno vojni partizanski bolnici med drugo svetovno vojno. Nenazadnje sta bolezen in telo kot metafora obravnavana v poglavju o predmoderni politični misli kranjskega plemiča Franza Alberta Pelzhofferja z začetka 18. stoletja.