Fižolozofija

Zakaj sodobnega človeka privlači vrtnarjenje in kaj se v njem zgodi, ko se dotakne zemlje? Je vrtnar del vrta ali je le njegov opazovalec? Fižolozofija Irene Štaudohar ni klasična vrtnarska knjiga z nasveti, kako in kdaj kaj posaditi, temveč je posebna knjiga o vrtu, prepletena z meditacijo o vrtu v družbi velikih filozofov in umetnikov.

Irena Štaudohar, ki je ena najbolj branih slovenskih publicistk, je pred časom v Nedelu objavljala kolumne, v katerih je združevala svojo ljubezen do vrtnarjenja in narave ter prepletanje navdihujočih zgodb velikanov svetovne umetnosti, ki jih je na vrtnarjenje in naravo vezalo bodisi njihovo umetniško ustvarjanje bodisi njihov življenjski etos. Iz kolumn, ki so bile izhodišče za to knjigo, je nastala poetična knjiga o čudovitem svetu vrtnarjenja, ki pa ga Irena s svojim prepoznavnim slogom izvrstne opazovalke in načitane avtorice mimogrede zapelje v meditacijo o življenju in človekovi povezanosti z naravo.

Njene osebne zgodbe in vrtnarske izkušnje se vijejo kot vitice okoli razmišljanj velikih filozofov in umetnikov, na primer Voltaira, Darwina, Orwella, Virginie Woolf, Jane Austen in drugih, ki so gojili svoje rastline s takšno strastjo, kot so negovali svoje misli. Že v naslovu in nato skozi besedilo nenehno prehaja od ozemljenost k umetnosti, vse do metafizike. V vrtu je nekaj čudežnega, saj ko smo umazani od zemlje, smo čisti. Avtorica v pisanju ostaja zvesta svoji naravi in prepričanju, da je svet in naše življenje čudovit preplet magije umetnosti in zemeljske stvarnosti.

Irena Štaudohar je dramaturginja in novinarka. Bila je glavna in odgovorna urednica revije Maska in nekaj let tudi urednica Sobotne priloge Dela, kjer zdaj dela kot novinarka. Piše daljše in poglobljene članke o umetnosti in družbi. Njena zbirka esejev Magija za realiste je bila nominirana za Rožančevo nagrado, knjiga Kaj hoče ženska? pa je takoj po izidu postala uspešnica.