Glej ga, Součka!

Tam je okrogloličen fant iz češke delavske družine profesorjem prisegel, da se bo izogibal gospodarstva, saj mu z računstvom res ni šlo, pač pa je tekoče bral že v vrtcu. Od nekdaj je recitiral in interpretiral, najprej na majhnih in improviziranih odrih, po končani igralski akademiji pa skoraj štirideset let v ljubljanski Drami. Svoj izraz je iskal tudi preko režij in z ustanavljanjem svojih gledaliških skupin, ki sta jih s takratno ženo financirala z izdelavo keramike. Delal je na radiu, ko je bil ta še v povojih in brez tonskih posnetkov. Morda je tam še vedno tista rdeča zavesa, pogrizena od napadov smeha, saj so se vse oddaje predvajale v živo, zato mu moramo verjeti na besedo. Zavesa se je nato dvigala in spuščala na številnih praizvedbah, premierah in ponovitvah, na novo jo je obesil tudi v premajhno skladišče za kulise in ustanovil Levi oder ter soustanovil Malo dramo. Nekaj drame, zapisano z veliko ali malo, je v življenju Jurija Součka vedno bilo.

O avtorju
Jurij Souček (1929–2024) je ustvaril okoli 150 gledaliških in skoraj 600 radijskih vlog. Širše občestvo ga je dokončno posvojilo s sinhronizacijo risank, kot so Pipi in Melkijad, Čebelica Maja in Palček Smuk. Leta 1961 je prejel nagrado festivala Sterijino pozorje za vlogo Kreona v Smoletovi Antigoni ter nato v letih 1994 Borštnikov prstan, 2005 viktorja, 2018 Ježkovo nagrado in leta 2019 nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije zlati glas − vse za življenjsko delo.