Grmada v pristanu

V knjigi je objavljen izbor krat­kih zgodb Borisa Pahorja, kakršen je izšel leta 1972 v knjigi Grmada v prista­nu, in sicer zgodbe: Grmada v pristanu, Metulj na obešalniku, Brodolom, Rože za gobavca, Orient-ekspres in Nesluteno vprašanje.

Izbor bogatijo še odlomki iz romanov Nomadi brez oaze in Parnik trobi nji. Objavili smo tudi črtici Žrelo kamnitega leva, ki je bila leta 1959 uvr­ščena v zbirko Kres v pristanu, in Posta­nek na Ponte Vecchio, ki je doslej izšla le v francoski in italijanski izdaji knjige.

Vsa dela, zbrana v knjigi, so med seboj povezana, ker jih veže pričevanje o na­rodnosti in materinem jeziku, vredno­tah, ki sta za pisatelja Borisa Pahorja temeljnega pomena. Čeprav ima knjiga na prvi pogled nehomogeno zgradbo, saj samostojnim novelam in črticam z zao­kroženo zgodbo sledijo odlomki iz dalj­ših pripovednih del, deluje kot celota.

Zbirka Grmada v pristanu je prvič izšla leta 1972 v Ljubljani. Namenjena je bila predvsem učencem in dijakom, zato je bila opremljena s številnimi opombami, ki so v pomoč predvsem mlajšim bral­cem. Odločili smo se ohraniti opombe in tudi uvodno besedo Lava Čermelja, ki osvetljuje nastanek in razvoj fašizma in njegovo raznarodovalno politiko.

Nova izdaja bo zato nedvomno koristna in zanimiva tudi za šolsko mladino.

IZ KNJIGE:

»Evka in Branko pa sta bila majhna in nista razumela, kaj so se menili ljudje. Vedela sta, da gori Narodni dom in da ni prav, da so ga hudobni fašisti zažgali, a nista vedela, zakaj so prišli vojaki iz vojašnice, na Oberdankovem trgu stojijo in gledajo. Saj, z zidka na Ulici Romagna 25 so jih večkrat opazovali, voja­ke, kakó preskakujejo jarke in plezajo po lesenem zidu; a zakaj so zdaj vsi prišli gledat, kakó žrejo plameni hišo, ki je takó lepa in visoka? Vse okoli fontane so, kjer po navadi kočijaži napaja­jo svoje konje, a zdaj ni kočij. In zakaj gasilci ne smejo gasiti? Zakaj vojaki mirno gledajo črne može, ki odrivajo gasilce, ko ti razpnejo platno in nekdo z okna pade nanj in potem visok.«

Boris Pahor se je rodil leta 1913 v Trstu, kjer je pri sedmih letih bil priča požigu Narodnega doma. Doživel je fašistično preganja­nje, bil italijanski vojaki v Libiji, leta 1944 je bil aretiran in poslan v nacistična taborišča. Po kon­cu druge svetovne vojne je di­plomiral na padovanski univerzi, se zaposlil kot profesor na slo­venskih srednjih šolah v Trstu in urejal revijo Zaliv.

Boris Pahor je avtor številnih romanov (Nekropola, Zatem­nitev, Mesto v zalivu idr.), zbirk kratkih zgodb (Varno naročje), polemičnih spisov (Odisej ob jamboru), dnevnikov (Ladja brez krmarja) idr. Njegove knjige so prevedene v številne evropske jezike. Za svoje delo je prejel več odlikovanj in nagrad.