Hobit ali Tja in spet nazaj

»V duplini pod zemljo je nekoč živel hobit.« Tako se začenja čarobna pripoved o Srednjem svetu, ki se je z leti, tako kot njen prvi stavek, zapisala v srca in zavest preštevilnim mladim in odraslim bralcem. J. R. R. Tolkien (1892–1973) je s pustolovščino Bilba Bogatina iz Bogatega brega položil enega temeljnih kamnov fantazijske literature, iz katerega je pozneje vzcvetela trilogija Gospodar prstanov.

Bilbova odisejada je v angleškem izvirniku prvič izšla leta 1937, v slovenščini pa leta 1986. Po njej so nastale številne dramske, radijske in televizijske predelave, med njimi odmevna filmska saga Petra Jacksona, ki vselej znova potrjujejo Hobitovo mesto v kanonu klasične književnosti. Ob novi izdaji je pred bralci osvežen in posodobljen prevod Dušana Ogrizka.

»Svet se deli na tiste, ki so že prebrali Hobita in Gospodarja prstanov, in tiste, ki bodo to šele storili.« - The Sunday Times

»Povest o odisejadi hobita Bilba je tudi roman o pustolovščini življenja in o potovanju k samemu sebi. To pa je potovanje, na katero se ne podajamo le enkrat v življenju. Nemara se prav zato toliko bralcev znova in znova vrča k Hobitu in odkriva v njem vedno kak nov čar …« - Dušan Ogrizek

J.R.R. Tolkien (1892–1973) je oče sodobne fantazijske književnosti in skorajda ne potrebuje predstavitve. Rodil se je v Južn Afriki, kjer je njegov oče delal kot vodja banke. Pri treh letih se je z materjo in bratom vrnil v Anglijo, kjer je ostal vse življenje.Že kot mlad je pokazal veselje do starih jezikov, ki ga je zaznamovalo z izbiro poklica. Diplomiral je iz stare norveščine, sodeloval pa je tudi pri pisanju Oxfordovega angleškega slovarja. Poučeval je staro angleščino, obenem pa še vrsto drugih jezikov. A jezike si je tudi izmišljal. Tako je v okviru Srednjega sveta, kamor je postavil vse svoje pripovedi od Hobita in Gospodarja prstanov do Sllmariliona, ustvaril vrsto jezikov in pisav, ki so jih uporabljala tamkajšnja bitja. Poleg fantazijskih del je napisal vrsto znanstvenih razprav, pero pa je uporabil tudi za pisanje pesmi. Leta 1972 je prejel častni naziv komendnik Britanskega imperija (CBE) in častni doktorat Oxfordske univerze iz književnosti. Umrl je leto kasneje, njegovo literarno zapuščino pa je v upravljanje prevzel njegov najmlajši sin Christopher.