Iglek raste. Srečanje s krokodilom. Iglek in Brin gradita zavetje

Zgodba o Igleku se odvija v petnajstih zgodbah. V prvi je predstavljen čas zgodnjega otroštva zmajčka Igleka, ki je vesel, razigran in brezskrben zmajček, ki se najraje igra s svojimi prijatelji. Ima pa eno značilnost, ki je drugi nimajo in to je iglica na repu, ki med njegovo rastjo postaja vse ostrejša. Kmalu se zaradi ostre iglice, ki med igro večkrat poškoduje njegove prijatelje, Iglek raje umika in se izolira od ostalih. Težavo reši s pomočjo botre Želve s katero najdeta ščit za njegovo iglo in tako se zopet lahko brez skrbi igra s prijatelji. V tem delu Iglek svojo iglico čuti kot nadlogo in če se je že ne more znebiti, je vsaj vesel, da jo je spravil s poti.

V drugem delu malce pozabi na svojo težavo, saj se je začela zmajska šola. Zmajčke uči zmajski učitelj in šola je prav zabavna, saj mali učenci dostikrat sploh ne opazijo, da se učijo, ker vse poteka med igro. Zmajčki se učijo kako poskrbeti zase in za naravo, o tem katere rastline so užitne, kako si nabrusiti kremplje in še in še. V vsaki od opisanih zgodb je danih nekaj iztočnic, ki jih zlahka navežete na pogovor z otroci, jih sprašujete po njihovem mnenju, jih vključite v zgodbo ipd.

V tretji zgodbi se zopet pojavi njegova stara težava. Iglica zopet raste, nikakor ne more pozabiti nanjo in zopet mu predstavlja zgolj nadlogo. Toda med iskanjem novega ščita presenečeno prvič spozna, da njegova iglica morda le ni tako slaba in da bi utegnila predstavljati pomembno prednost. Tako prvič stopi iz poti samozanikanja na pot samosprejemanja.

Četrta zgodba nam pripoveduje o tem, kako se sproščen oddih za Igleka spremeni v nevarno srečanje  z njegovim najhujšim sovražnikom. Kako se bosta oba odzvala na skrajno nepričakovano nevarnost? Otroci preko zgodbe spoznavajo kako imamo lahko napačne predstave o drugih in kako nam te lahko krojijo življenje. Hkrati pa se učijo tudi, da se predsodki in stereotipi s pravim pristopom lahko premagujejo.

V petem delu se nekdanja sovražnika začenjata bolje spoznavati, skupaj gradita zavetje in se tudi veselo igrata. Preizkušata nove igre in se ob tem zelo zabavata. Pri tem se oba sprašujeta, zakaj nekim njuna rodova živita v takem sovraštvu. Ali ne bi bilo bolje, če bi bili med seboj prijatelji? Od kod sploh izvira to sovraštvo? Zaenkrat pa še niti ne pomišljata o tem, da bi bilo to potrebno popraviti. Vesta namreč, da bi jima to prijateljstvo prepovedali, če bi komu omenila nekaj tako nezaslišanega.

V šesti zgodbi, ki sledi, bo Iglek dobil sestrico. Opogumljen s spoznanjem, da se njegovi starši lahko tudi motijo, misli, da se morda motijo tudi takrat. Preprečujejo mu namreč, da bi pomagal sestrici, da se lažje izvali iz jajca. Tako imajo njegovi starši polne roke dela s tem, da Igleka držijo stran od jajca. Ko se sestrica končno izvali, je Iglek najsrečnejši v svojem življenju. Kmalu pa spozna, da imeti majhnega zmajčka v svojem domu le ni samo krasno in prijetno, ampak, da znajo biti situacije tudi malo nerodne in celo nadležne. Kot veliko brat pa slučajno iznajde način, kako pomiriti svojo sestrico med njenim neutolažljivim jokom. Zadnjo zgodbo lahko preberete v slikanici v hrvaškem jeziku. V nadaljevanju se bo iglek učil leteti in šola ne bo več zgolj zabavna igra, ampak bo postala pošteno utrujajoča, nato bo ob veliko zapletov svojega prijatelja spoznal s svojo prijateljico in prvič spoznal, da jo je vzljubil.

In tako naprej do 15 zgodbe. Zgodbe so napisane za otroke od 4. do 10. leta. Njihov namen je spodbuditi otroka k razmišljanju, da svet in oni sami niso popolni, da delamo tudi napake. Da moramo biti odprti za nova znanja in izkušnje. Da se težave da reševati in da ni takojšnjih rešitev. Vzgajajo jih za vrednote kot so: empatija, prijateljstvo, poštenost, pogum, vztrajnost in še in še. Najpomembneje pa je, da otrokom med pripovedovanjem ponujajo možnost, da izrazi svoje mišljenje, da išče rešitve na dane izzive in da so njegovi poskusi cenjeni in spoštovani, kar pa je naloga tistega, ki z otrokom knjigo bere. Odrasli bralci so povedali, da so ob zgodbah in odgovorih otrok tudi sami marsikdaj pomislili o prebranem in našli tudi zase kakšno sporočilo. Zgodbe so namenjene uživanju otrok in odraslih in krepitvi sodelovanja in sožitja.

Lucija Matič je medicinska sestra in učiteljica. Rada piše in pleše.