Kako inovacije spreminjajo svet

Inovacije so bili ključni dogodki ne samo v naši preteklosti, temveč so tudi v naši sedanjosti. Pogosto so tudi razlog, zaradi katerega smo deležni dramatičnega izboljšanja našega življenjskega standarda in vznemirljivih sprememb v naši družbi.

Kako pride do inovacij pa vseeno še vedno ostaja skrivnost, ki ji tako usmerjevalci družbenih politik kot poslovni sektor ne moreta priti do dna.

Matt Ridley trdi, da moramo na inovacije gledati bolj kot na postopen in pogosto naključen proces, ki poteka od spodaj navzgor in je rezultat neposrednih človeških izmenjav in ne gre za urejen in jasno razvijajoč se postopek.

Inovacije se pomembno razlikujejo od izumov, saj spremenijo iznajdbo v nekaj praktičnega in ljudem dostopnega. Skoraj vedno pa gre za fenomen, ki temelji na kolektivnem sodelovanju in pogosteje vključuje številne poskuse in napake, kot pa osamljenega genija, ki sam vse naredi prav.

Ekonomisti jih še zmeraj težko ovrednotijo, politiki pa jih z neprimernimi odločitvami zlahka zavrejo. Ridley nam z dinamičnimi in življenjskimi zgodbami, od iznajdbe parnih strojev do spletnih brskalnikov, pokaže, kako se je začel njihov razvoj, zakaj so uspeli ali pa tudi ne, s tem pa izpiše izjemno pomembno knjigo za naš čas, ko inovacije pomembno odločajo tudi o naši prihodnosti.

»Inovacije poganjajo razvoj družb in skrbijo za vse višjo raven kakovosti življenja. Matt Ridley z nazornimi primeri iz zgodovine inoviranja jasno pokaže, da je nastanek inovacije lahko dolgotrajen proces, do katerega ne pride nenadoma. V veliki večini primerov je inovacija rezultat trdega dela, večkratnega poskušanja in predvsem učenja na napakah. Inovator je lahko prav vsakdo, ki z radovednostjo in ustvarjalnostjo poskrbi za izboljšavo procesa ali storitve. Nemalokrat se zgodi, da so inovatorji korak pred družbo. Družbeni podsistemi se inovacijam lahko tudi upirajo in veliko časa lahko mine, predvsem na škodo potrošnic in potrošnikov, preden se inovacije uveljavijo v obliki izdelkov ali storitev. Inovacije se tudi hitreje pojavljajo v družbah, kjer je zagotovljeno svobodno izražanje in izmenjava mnenj. Vse to je potrebno upoštevati pri vzpostavljanju inovacijskega sistema v družbah. Prav bi bilo, da bi v izobraževalnem procesu radovednosti in ustvarjalnosti namenili še večjo pozornost. Ob tem imejmo v mislih, da je potrebno delovanje in ukrepanje na dolgi rok, in da je potrebno vzpostaviti ustrezne mehanizme, da se inovacije čimprej prevedejo v produkte. Lekcije, ki se je moramo šele naučiti tudi v slovenski družbi.«

– Prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta

»Ridley je razvil fascinantno teorijo inovacij, skupaj z njihovimi prazgodovinskimi koreninami, kako bodo oblikovale našo prihodnost in kaj je pogoj za njihovo uspevanje.«

– Scientific American

»Poučna in očarljiva raziskava vprašanj, ki se razpenjajo od resnično pomembnih (Kako človek zajema energijo in z njo odvrne svoj propad in smrt?) do predvsem fascinantnih (Zakaj je trajalo tako dolgo, da smo izumili kovček na kolesih?).«

– Steven Pinker, avtor knjige Razsveljenstvo zdaj

»V tej poučni in krasni knjigi Matt Ridley razišče skrivnostne razloge za inovacije, ključno silo, ki poganja sodobno ekonomijo. Ridley pokaže, da so inovacije skupinski šport, ki pa ima mnogo različnih obrazov. V veselje se je z njim podati na pot, na kateri razišče zgodovino človeških izboljšav in na njej odkrije obilje uporabnih naukov.«

– Walter Isaacson, avtor knjige Steve Jobs

IZ KNJIGE

»Do inovacij prihaja, če lahko ljudje svobodno razmišljajo, eksperimentirajo in špekulirajo. Do inovacij prihaja, če lahko ljudje trgujejo drug z drugim. Do inovacij prihaja tam, kjer so ljudje razmeroma premožni, ne obupani. Inovacije so po svoje nalezljive. Potrebujejo vlaganja. Navadno se zgodijo v mestih. In tako naprej. Toda ali jih res razumemo? Kaj je najboljši pristop za spodbujanje inovacij? Določitev ciljev, neposredne raziskave, subvencioniranje znanosti, pisanje predpisov in meril; ali odmik od vsega tega, čim bolj razrahljati predpise in pustiti ljudem proste roke; ali pa ustvariti lastninske pravice za ideje, ponuditi patente, izplačevati nagrade, izročati medalje; se bati prihodnosti ali biti polni upanja? Našli boste zagovornike vseh teh pristopov in še mnogih drugih in vsi bodo goreče branili svoja stališča. Toda presenetljivo je, koliko neznank še vedno obdaja inovacije. Noben ekonomist ali družboslovec ne more natanko razložiti, zakaj se inovacija zgodi, kaj šele, zakaj se zgodi ravno takrat in tam, kjer se zgodi.«