Kako je mali Baci postal ovčica na nebu

Knjiga je namenjena predšolskim, šolskim in tudi starejšim otrokom, ki se soočajo z izgubo  njim ljube osebe. Preko zgodbe otrok spozna, da je življenje na Zemlji minljivo, a ljubezen, ki jo čutimo v srcu, nikoli ne usahne in gori za vedno. 

Mali Baci, ki je glavni lik te zgodbe, je zaradi poškodbe zbolel in zapustil svojo ovčjo družino pa tudi človeško. Zelo ljubeče a hkrati realistično je prikazano, kako je družina Bacija pokopala v majhen grobek, se poslovila od telesca te ljubke ovčice, tako kot je ta proces prisoten tudi sicer v našem življenju ob poslavljanju od ljudi, živali.

V svojem terapevtskem delu slikanica ponuja različne načine, kako se z izgubo in težkimi občutki, ki jih ob tem doživljamo, soočamo.

Vsak na svoj način. Mlajša otroka preko risanja risbic, igre z Bacijevimi bratci in sestricami in ohranjanju spominov preko pogovorov o prigodah, ki sta jih z majhno ovčico doživela. Starejša otroka, ki sta skoraj že najstnika, izbirata malce drugačne načine izražanja žalosti.

Na malega jagenjčka pa ne pozabita niti starša, ki ju je dogodek ravno tako močno pretresel, saj sta neizmerno uživala v ljubkovanju in negovanju tega bitjeca in hkrati prepoznala stisko mame ovce, ki je izgubila svojega otročička.

Zgodba je zapisana tako, da se bralec lahko poistoveti z občutki izgube te družine, ne glede na starost. Tako sproži proces čiščenja tistih ran, ki so nastale v bližnji ali pa malo bolj oddaljeni preteklosti. Hkrati pa to bolečino na nežen način objame ter jo preko tehnik, ki posamezniku ustrezajo, izpusti in tako vsakič malce bolj razbremeni ranjeno srce. 

Avtorica o sebi

Sem Jožica Ogorevc, avtorica svoje prve slikanice za otroke. Tako doma, kot mama štirih otrok, kot tudi v službi, sem obdana z otroki in njihovim dojemanjem sveta. 

Svoje delo vzgojiteljice predšolskih otrok že kar nekaj let opravljam v vrtcu, kjer pa sem bila postavljena v raznorazne situacije, s katerimi se srečujejo otroci ter njihovi starši. 

Kot vzgojiteljica, ki svoje delo opravlja s predanostjo, pa nisem mogla mimo izzivov in tem, ki jih vsekakor premalo izpostavljamo pri delu z otroki, tako doma kot tudi v vzgojno izobraževalnih institucijah. Smrt je zagotovo ena izmed teh tematik, ki pa je kljub neprijetnim občutkom, ki se sprožijo v nas, kadar govorimo o njej, še kako prisotna v vsakodnevnem življenju. Tudi v življenju otrok. 

Zato je nastala knjiga z zgodbo, ki je otrokom razumljiva, je realna, ne ponuja rešitev, ki obstajajo samo v domišljijskem svetu ampak s svojimi terapevtskimi tehnikami pomaga odraslim, da skupaj z otrokom iščejo načine, kako izraziti težka čustva, ki jih ob takih dogodkih občutimo in hkrati ponuja možnosti, kako sprožiti  proces zdravljenja, da teh ran ne puščamo odprtih vse v odraslo dobo življenja. 

Kljub temu, da je slikanica v osnovi namenjena otrokom pa njen zdravilni učinek vpliva prav na vsakega bralca, ne glede na starost. Preko strokovnih izobraževanj, ki sem se jih udeležila v okviru svojega poklic, sem svojo strokovnost podkrepila tudi z znanji, ki sem jih pridobivala s strani duhovnih učiteljev in energetskih terapevtov. 

Tekom osebne rasti sem postala tudi Angelski terapevt, kristaloterapevt, se udeležila delavnic medijstva, meditacije, numerologije in drugih. Vsa ta znanja so tako združena v te nežni, ljubeči zgodbi, ki se je resnično pripetila naši družini in jo z namenom, da svoje zdravilne učinke prenese tudi bralcem, z veseljem delimo med mlajše otroke pa tudi tiste, ki so otroci po srcu, ne glede na število let, ki so jih že pustili za sabo.