Kako se učimo

Kako se učiti, da bomo za to porabili čim manj časa in od tega odnesli čim več za čim dlje časa, je danes eno od ključnih vprašanj, saj se nahajamo v obdobju tako imenovanega vseživljenjskega izobraževanja. Z njim se vsakodnevno spopadajo vsi šolajoči – od tistih, ki so šele začeli obiskovati osnovno šolo, prek srednješolcev in študentov, pa vse do podiplomskih in doktorskih študentov, ki morajo izjemno natančno predelati specializirano študijsko snov. Knjiga Kako se učimo ponuja prepričljive odgovore nanj.

Knjiga Kako se učimo se nadgrajuje v štirih delih in tako rekoč raste od dna proti vrhu. Začne se z uvodom v znanstvena spoznanja o tem, kako se možganske celice oblikujejo in ohranjajo nove podatke. Obvladovanje osnovne biologije bralca oskrbi s pronicljivo naravoslovno analogijo za tako imenovani kognitivni temelj učenja. Kognitivna znanost je za stopničko više od biologije in pojasnjuje, kako so med seboj povezani pomnjenje, pozabljanje in učenje. Prvi dve poglavji postavljata teoretični temelj za vse, kar sledi.
 
MITI IN RESNICE O UČENJU

Je pri učenju res potrebna nenehna težnja k čim večji zbranosti in osredinjenosti?
Ne nujno. Učenje je nemiren, na kose razdeljen, nezaveden in nekoliko zvijačen proces, ki teče neprenehoma – ne samo takrat, ko sedite za pisalno mizo, z obrazom, zakopanim v knjigo. Več o teh tehnikah lahko izveste v knjigi.

Kako pomembna je za učenje rutina? Je na primer pomembno, da imamo prostor, ki je namenjen učenju?
Nikakor ne. Večina ljudi se dolgoročno bolje odreže, če menja kraje za učenje ali vadbo. Naš cilj je, da se, navsezadnje, dobro izkažemo s svojim znanjem v vsakršnih razmerah.

Kako na učenje vpliva spanec?
Zdaj vemo, da ima spanec več stopenj, od katerih vsaka po svoje utrjuje in preseja podatke. V knjigi se lahko poučite, kateri del spanca podpira utrjevanje posameznih tipov podatkov.

Ali obstaja optimalen časovni razpon za učenje?
Pomembnejša od časa, ki ga porabite za učenje, je razporeditev učnega časa, ki ga imate na voljo. Več o tem v knjigi.

Je kampanjsko učenje slabo?
Ne vedno. Kampanjsko učenje pride prav kot izhod v sili, možnost, da se naglo napolnite z znanjem za izpit. Vendar ima tak način tudi nekaj slabih strani. V knjigi lahko preverite, katere so to.

Koliko zaleže, če se izprašujemo sami?
Pravzaprav precej. Samopreverjanje je ena najmočnejših učnih tehnik. Odgovor, zakaj je tako, boste našli v knjigi.

Koliko nam pomaga, če obnovimo zapiske s predavanja ali od pouka?
Odgovor je odvisen od tega, kako pristopite k obnavljanju.

Ali družbeni mediji, pametni telefoni in različne elektronske priprave morda ovirajo učenje in celo spreminjajo naše miselne procese?
Ne. Več o tem v knjigi.

Ali obstaja učinkovita strategija, ki izboljšuje dosežke pri dolgoročnih ustvarjalnih projektih?
Da. O njej se lahko poučite v knjigi.

Kaj je najobičajnejši razlog, da ne opravimo izpita, čeprav se nam zdi, da smo se skrbno pripravili nanj?
Kriva je utvara, da nekaj dobro »obvladate« zgolj zato, ker se vam je takrat, ko ste se učili, zdelo tako zelo samoumevno. Več o tem pa si lahko preberete v knjigi.

Kako se učimo je knjiga, ki bo za vedno spremenila vaše učenje in odnos do njega.
 
BENEDICT CAREY, večkrat nagrajeni pisec in novinar New York Timesa, ki o znanosti piše že skoraj tri deset­letja, je v knjigi Kako se učimo zbral najnovejša znanstvena dognanja v zvezi z metodami in načeli učinkovitega učenja ter pomnjenja predelane snovi. V njej prepričljivo pokaže, da marsikatera uveljavljena trditev v zvezi z učen­jem v praksi dejansko ne drži.

Kako se učiti, da bomo za to porabili čim manj časa in od tega odnesli čim več za čim dlje časa, je danes eno od ključnih vprašanj, saj se nahajamo v obdobju tako imenovanega vseživljenjskega izobraževanja. Z njim se vsakodnevno spopadajo vsi šolajoči – od tistih, ki so šele začeli obiskovati osnovno šolo, prek srednješolcev in študentov, pa vse do podiplomskih in doktorskih študentov, ki morajo izjemno natančno predelati specializirano študijsko snov. Knjiga Kako se učimo ponuja prepričljive odgovore nanj.