Kekec in Bedanec

Bedanec je strah in trepet idilične zgornjesavske doline. Pred njim trepetajo tako ljudje kot živali. Končno pa se pojavi nekdo, ki mu je kos. V pravljicah se bolj splača biti prebrisan kot močan.

Jedro njegovega mladinskega pisanja je med 1918 in 1924 objavljena serija planinskih pripovedi o 8 do 10 let starem Kekcu, dobrem in pogumnem dečku, sposobnem mnogih junaških dejanj. 

Pravljične motive za svoje povesti je avtor vzel iz ljudskega pripovedovanja.

Pripovedi Kekec na hudi poti, Kekec na volčji sledi in Kekec nad samotnim breznom (prvo iz trilogije je objavil leta 1936 tudi knjižno pod naslovom Kekec iz naših gora) so obilno ponatiskovane in prevajane (v srbohrvaščino, slovaščino, albanščino, romunščino), dramatizirane in ekranizirane. 

Po tej uspešnici je bil posnet prvi slovenski mladinski celovečerni film: Kekec, 1951.

Z dvema nadaljevanjema, Srečno, Kekec, 1963, ki je bil prvi barvni slovenski film, in Kekčeve ukane, 1968, je Kekec postal nacionalna znamenitost. 

Film Kekec je prvi slovenski film, ki je dobil mednarodno nagrado, Zlatega leva, v kategoriji otroških filmov na Beneškem filmskem festivalu leta 1951. Filmski strokovnjaki so pohvalili izbiro filmske zgodbe in naravno igro otrok. Vse filme je režiral Jože Gale. 

Trilogija o Kekcu je bila prirejena za slikanico, ob filmu pa sta postali popularni tudi otroški popevki, Kekčeva pesem, Marjana Vodopivca in Kajetana Koviča, in Dobra volja je najbolja, Marjana Kozine.