Kovaško nožarski priročnik

Avtor o knjigi:

Izdelave nožev se lahko lotimo kot piflarji.
Izbereš jeklo z eksotičnim razmerjem med kromom, vanadijem, kobaltom, ogljikom in manganom. Nato po kovanju z najbolj natančno električno pečjo termocikliraš jeklo do te mere, da od zrn ne ostane ničesar. Kaljenje in temperiranje se opravlja v namenskem olju v idealnih pogojih. Za merjenje trdote moraš imeti vsaj
dva merilca, da lažje izračunaš povprečje dobljenih rezultatov. Materiali za ročaje morajo biti nepropustni, kontrastni in predvsem dragi. A če ta ni brušen pod 30 različnimi koti kot drage kamnine, lahko sploh govorimo o ročaju?

Nožarjenja pa se lahko nenazadnje lotimo tudi kot entuziasti.
To je način, ki se od obeh prej omenjenih izdelav trudi pobrati le najboljše. Za začetek si izbereš jeklo za točno določen namen. Odločiš se lahko za termično obdelavo s pomočjo plina. Za temperiranje pride v poštev kuhinjska pečica, cvrtnik ali starošolska metoda pogrevanja z baklo. Merjenje trdote opraviš s pilo. Ročaj mora biti predvsem praktičen in udoben. Najboljši material zanj pa je… tisti, ki ga imaš na zalogi.

Priročnik, ki je pred vami, sem pripravil prav za takšne entuziaste. Po dolgih letih nožarjenja sem namreč pridobil dovolj kom-petenc, da brez kančka slabe vesti prenašam svoje znanje tudi na druge veščin željne ljudi. Na začetku sem se izdelovanja nožev lotil kot barbar, opažam pa, da se polagoma spreminjam v piflarja. Preden pa me dejanska znanost o nožarjenju preveč vsrka vase do te mere, da se ne bom več mogel izogniti hipotetičnemu naslavljanju izzivov in pisati o tem, bi rad izdal oz. objavil nekaj, kar daje jasen in razumljiv vpogled v svet izdelave nožev.
Obstaja sicer precej objavljenih in natisnjenih knjig, ki pa nam, entuziastom, povzročajo glavobol, piflarjem pa miokarditis in epileptične napade. Zato menim, da je napočil čas za predstavitev koristnih nasvetov pri izdelavi nožev, pri čemer bom izhajal iz lastnih napak in večletnih izkušenj.
Pa začnimo.