Kralj Samo

Uvod 



Nerazumljivo je, da je tako obsežno epsko delo zamolčano na tako majhnem prostoru, kot je Slovenija. Obseg te pesnitve je za polovico krajši od Homerjeve Iliade. Ta naša največja pesnitev v Kraljevini Jugoslaviji verjetno ni bila zaželena zaradi velikosrbskega nacionalizma in zato je leta 1927 izšla v samozaložbi, samo en snopič od desetih. Tega leta je umrl tudi njen avtor J. Šanda. Enako je to delo ostalo prikrito tudi v Titovi Jugoslaviji, verjetno zaradi bratstva in edinstva. Zgodovinska dejstva o Kralju Samu je Šanda pridobil med študijem v Gradcu (Avstrija) pri znanem zgodovinarju dr. prof. Kronesu, ki ga je končal z odliko. 

Leta 2009 je po srečnem naključju ta prvi snopič pesnitve prišel v prave (moje) roke. Lotil sem se raziskave, da bi odkril izvirni rokopis celotnega epa Kralj Samo. 

Vesel sem, da je ta "mala Iliada" naposled zagledala luč sveta. Velika zasluga pa gre tudi njenemu založniku Petru Amaliettiju, ki se mu zato iskreno zahvaljujem. Čestitke tudi vodji raritetnega rokopisnega oddelka v mariborskem NUK-u gospe Vlasti Stavbar. In še zahvala Andreju Šišku, ki mi je pomagal pri odkritju rokopisa. 

Upam, da bo dr. Janko Šanda po toliko letih, ko je njegovo delo samevalo v pozabi, končno deležen časti, ki si jo glede na veličino zasluži. 

Za boljše razumevanje njegove pesnitve prilagamo še dva dodatka: avtorjev brat dr. Dragan Šanda je za mirovno konferenco (po drugi svetovni vojni) pripravil Pro memorio z zelo zanimivim strnjenim prikazom naše zgodovine (podrobneje piše tudi o Kralju Samu). V drugem dodatku pa je Metod Dolenc, avtor edine Pravne zgodovine za slovensko ozemlje,* Besedil nismo posodabljali niti spreminjali. Besede v pesnitvi, ki jih Slovenci nimamo več, smo za lažje razumevanje prevedli v opombah na straneh, kjer se pojavijo. 



Dimitrij Kebe, urednik