Kruh moj vsakdanji

Knjiga je na knjižnem sejmu v Cankarjevem domu prejela nagrado za najlepše oblikovano knjigo v letu 2014!

Kruh je hrana, navada, rutina,

simbol blagostanja in bolečina. 

Kos kruha je gesta, ko se razdaja,

kdor stiska ga k sebi, bližino razdvaja. 

Kruh je kultura, bonton in omika,

komur ga umanjka, spoštljivo ga vika. 

Kdaj ga je premalo, še raje preveč,

nekomu je blizu, spet temu ni všeč.

Jemo ga za praznik, jemo ga vsak dan,

jé ga, kdor zdrav je ali bolan.

Črn je gost, pogosto težak,

beli dehteč, ves puhast, sladak.

Kruh je obred, totem in znak,

kruh je pravica, a ne okuša je vsak.

Visoko čaščen je, postavljen na oltar,

pogosto spregledan in vržen tja stran.

V njem skrite so solze, garanje in kri,

tleč spomin na težke dni.

Kruh je upor, delitev, oblast,

topel kot želja je, nuja in strast.

Kruh je zapoved, življenska obveza,

prikladna parola, zahrbtna pretveza.

Kruh je tradicija, družbena slika,

zgodovina v malem, razredna razlika.

Ko se nam duša za hipec umiri,

z njim hranimo ribe, labode, gosi.

Oglejte si 8 minutni filmček posvečen peki kruha:  https://vimeo.com/121277693

Klemen Košir je neodvisni publicist, zadnje desetletje osredotočen na področje kulture prehranjevanja. V središču njegovega zanimanja je človek z vsemi svojimi potrebami, pomankljivostmi, preteklostjo in željami, ujetimi v prostor in čas. Hrana je Klemenu izgovor, da se poda na teren, potrka na vrata kmeta ali vinarja, se ustavi ob gruči domačinov v zakotni vasici in poklepeta z ribičem ob obali. Kot ugotavlja, je pisanje in izdajanje knjig karma, ki jo z veseljem sprejema. Kruh moj vsakdanji je njegova tretja knjiga, po uspešnicah Namazi za mizo (2012) in večkrat nagrajeni FAO 37.2.1 - divji Jadran (2013).