Leto 3019

Mat Vogler je bil priden študent, ki je z odliko diplomiral na Gradbeni fakulteti v Ljubljani in se nato za nekaj časa zaposlil v biroju, v katerem so načrtovali večje zgradbe. Kmalu je ugotovil, da je načrtovanje objektov nekaj povsem drugega kot tisto, kar je poslušal na univerzitetnih predavanjih. Morda pa le držijo besede, ki jih je izrekel genialen Bernard Shaw: »Kdor kaj zna, to dela, kdor ničesar ne zna, pa uči.«

Ko je Mat nato še doktoriral, je spoznal lepo, privlačno in inteligentno dekle. Dekle ga je imelo zelo rado, vendar pa je imelo prav tako zelo rado tudi druge mlade in manj mlade gospode. Bil je živčno čisto na tleh, ko mu je odličen zdravnik in psiholog svetoval, da mora to razmerje nujno takoj prekiniti. Klin se s klinom zbija, je rekel. In Mat je kmalu našel »klin« v še privlačnejši lepotici, ki pa ga je dvakrat grdo izdala.

Kot vztrajen Gorenjec je nekaj let kasneje končno našel še naslednji »klin« na Bavarskem, ki pa v obojestransko zadovoljstvo ostaja tesno ob njem. To je pregrešno lepa mlada zdravnica z dolgimi svetlimi lasmi, ki s plavimi očmi modro gleda na svet.

Zgodba pa postane problematična, ko se pokaže, da je nekdo obarval dogajanje v njej s kriminalnimi dejanji, zaradi česar se nadaljnje poti glavnih akterjev popolnoma spremenijo in postanejo kritične. Življenje je že a priori zamotano, v tej zgodbi pa prihaja do še večjih neskladij in neverjetnih dejanj.

Vse to pa se sploh še ni zgodilo. Zgodilo se bo šele enkrat po letu 3019. Če se seveda sploh bo. Avtor romana je trdno prepričan, da se bo. Sicer pa počakajmo teh tisoč let, pa bo jasno, ali bo to takrat zares mogoče ali pa tudi ne. Če bo morda kakšna dama našla podobnost teh dogodkov z dogodki v njenem življenju, bo to povsem napačna ugotovitev. Tudi ta gospa bo morala počakati teh nekaj sto let, da bo lahko začela razmišljati o kakšni podobnosti. Danes to preprosto ni mogoče.