Leviatan, Priseljenci in Črna ogledala

Rodil se je v Hamburgu, potem pa je po vojni živel v manjših mestih in se nazadnje po letu 1958 nastalil v Bargfeldu blizu Celleju v severni Nemčiji, kjer ima zdaj sedež fundacija Arna Schmidta.

Svoj prvenec je objavil leta 1949; drobna knjižica iz lepenke ob naslovni zgodbi »Leviathan ali najboljši vseh svetov« vsebuje še dve, v antiko postavljeni zgodbi, ki tematizirata položaj intelektualca sredi neizobražene množice.

Zahodnonemška literarna kritika je Schmidtov prvenec sprejela večinoma z naklonjenostjo, deloma celo z navdušenjem; Hermann Hesse je Schmidta imenoval »pravi pesnik«, Alfred Andersch »genija«, Walter Jens ga je označil za »velikega talenta« in »sijajnega fanta«, Akademija v Mainzu pa mu je podelila literarno nagrado. Vendar pa je bila prodaja knjige, ki je izšla pri ugledni založbi Rowohlt, skromna, Schmidtove zgodbe so preveč temačne, njegov jezik preveč nenavaden, s svojimi asociacijami, slikovitostjo in skokovitostjo, intenzivnostjo, spominja in se navezuje na ekspresionizem, ki ga je nacionalsocializem preganjal.

Prvi prevod tega nemškega klasika v slovenskem jeziku pronaša tri njegova zgodja dela, v katerih je čutiti temačni čas po drugi svetovni vojni, ki meji na postapokaliptično vzdušje, to pa je izrecno poudarjeno v futuristično robinzonskih Črnih ogledalih, katerih dogajanje je postavljeno že v čas po katastrofi, po koncu sveta kot ga poznamo, po domala popolnem izbrisu človeške vrste z obličja Zemlje.