Lipa

V tem obdobju je bil še na oblasti znameniti predsednik Juan Domingo Perón, njegovemu padcu pa je sledil preobrat, ki je zaznamoval družbo z močnim antiperonizmom. Pripovedovalec vzporedno z zgodovinskimi dogodki niza pripetljaje, prizore in slike iz svoje lastne doživete družinske in družbene zgodovine ter jih spretno postavlja v soodvisnost z njimi. S

voje zgodbe ne povzema v kronološkem zaporedju, temveč na videz naključno, kot bi vanjo posegal svojevoljni spomin. Bralcu se pred očmi zvrstijo številne podrobnosti, ki mu omogočijo globlji pogled na tedanjo Argentino, zlasti zato, ker glavni lik izhaja iz enega nižjih družbenih slojev in pripoveduje o življenju navadnih ljudi, o delavcih, ki jim je bil peronizem naklonjen, dokler oblast s strmoglavljenjem Peróna ni odredila drugače.

Odraščanje glavnega junaka v Lipi zaznamuje očetova enigmatična figura, za katero se zdi, da jo doumeva, izhajajoč z gledišča drugih likov, predvsem materinega. Edina res pristna vez z očetom je aroma lipovega cvetja, ki nepretrgano veje iz njegovega najzgodnejšega otroštva v odraslo dobo, od koder nam pripovedovalec slika »narobno življenje«. Liki in dogodki so predstavljeni v značilnem airovskem slogu: tudi v tem kratkem romanu, tako kot v vseh romanih tega nadvse izvirnega pripovednika, ni ničesar, kar bi bilo enoznačno, in nihče ni upodobljen brez nenavadnih, nepričakovanih, presenetljivih posebnosti.

Argentinski pisatelj César Aira (1949, Coronel Pringles) je eden najvidnejših in najbolj prevajanih sodobnih argentinskih avtorjev. V Buenos Airesu se je preživljal kot prevajalec, svoj prvi roman Moreira pa je objavil leta 1975. Doslej je napisal vrsto esejističnih zbirk in več kot sto krajših romanov, ki jih odlikujeta nebrzdana domišljija in svojevrsten slog, težko uvrstljiv v katero izmed literarnih struj ali primerljiv s slogom drugega avtorja.

Njegova proza je zlitje zamrznjene slike in gibanja, absurda, kubističnih podob, kaotičnosti in empiričnih razčlemb. Nekateri njegovih najbolj znanih romanov so Ema, ujetnica (1981), Duhovi (1990), Zajec (1991), Odlomki iz dnevnika v Alpah (1993), Kako sem postal nuna (1993), Šivilja in veter (1994), Literarna konferenca (1997), Epizoda v življenju popotnega slikarja (2000), Mag (2002), Mali budistični menih (2005), Razveza (2010), Biografija (2014), Beroči val (2021).