Ljudje z otoka

Na otoku cvetja, kamor avtor na dopust in krajše obiske prihaja že skoraj 35 let, je prebivalcev vedno manj in so vedno starejši. Čeprav po vseh teh letih še ni prepričan, da dovolj dobro pozna morje, otok in njegove prebivalce, v svojih novelah slika usode ljudi, ki ga za zmeraj zaznamujejo. Zunaj dvomesečne turistične sezone, ko se spremenijo v natakarje, kuharje, taksiste in pobiralce pristojbin, so precej sami in osamljeni. Iz zemlje se v teh krajih težko kaj iztrga, tu ni zdravnikov in razen v turistični sezoni se tu ne da zaslužiti za življenje.

Avtor v otočanih ne vidi le preprostih ljudi, ampak tudi njihov neizprosen boj za obstanek. To je tudi otok žensk: zgodbe o vdovah in čakajočih materah, ki so ostale same, ker so se njihovi možje in otroci podali v svet, da bi našli lažji in boljši način preživetja. Življenje ljudi majhnega otoka doživlja kot neke vrste jadransko balado, ki jo mojstrsko stke v prozo, polno atmosfere in življenja.

Tone Partljič (1940) je eden najbolj vsestranskih slovenskih literarnih ustvarjalcev. Objavil je mnogo odmevnih proznih in dramskih del ter scenarijev za televizijske in radijske igre in filme. Za svoje ustvarjalne dosežke je prejel nagrado Prešernovega sklada, Levstikovo nagrado, Grumovo nagrado, Glazerjevo nagrado za življenjsko delo in leta 2016 veliko Prešernovo nagrado.

Tone Partljič (1940) je nedvomno eden najbolj vsestranskih slovenskih literarnih ustvarjalcev. Začetki njegovega pisanja segajo v šestdeseta leta, od takrat pa je objavil mnogo odmevnih proznih in dramskih del, scenarijev za televizijske in radijske igre ter filme, znan pa je tudi po literarnih delih za mladino.

Za svoje ustvarjalne dosežke je prejel številne nagrade: leta 1980 nagrado Prešernovega sklada za satirično-komedijske igre, leta 1982 Levstikovo nagrado za mladinsko književnost za knjigo Hotel sem prijeti sonce (Mladinska knjiga, 1981), leta 1984 Grumovo nagrado za najboljše slovensko dramsko besedilo Moj ata, socialistični kulak (krstna izvedba Drama SNG Maribor, 1983) in leta 2006 Glazerjevo nagrado za življenjsko delo. Leta 2010 je pri založbi Litera izšla tudi njegova avtobiografija z naslovom Hvala vam, bogovi, za te blodnje.