Medijska vzgoja in pismenost v Sloveniji

Množična raba digitalnih medijev prinaša mnogo izzivov na področju zagotavljanja varnosti na spletu, zdravja, sposobnosti participacije v raznovrstnih družbenih in ekonomskih aktivnostih. V digitalnem svetu ljudje potrebujejo specifična znanja, ki jim omogočajo ustvarjanje koristnih medijskih navad in razvijanje odpornosti na negativne pojave digitalne medijske krajine, kot so nekemične zasvojenosti, sovražni govor, lažne novice ali dezinformacije.

Prof. dr. Mateja Rek na podlagi dolgoletnih raziskav medijske pismenosti v knjigi predstavi, kako se v Sloveniji kot družba (v okviru našega formalnega izobraževalnega sistema ali civilnodružbenih aktivnosti) in posamezniki (kot starši, vzgojitelji) soočamo z izzivi medijske vzgoje.

Pomemben del knjige je namenjen analizi stanja medijske vzgoje v Sloveniji. Še posebej, ko gre za populacijo otrok in mladih, je pogosta in upravičena zaskrbljenost glede učinkov in dolgoročnih posledic njihove (pre)velike medijske izpostavljenosti. Otrokom in mladostnikom primanjkuje zrelosti, kar bi jim omogočilo bolj informirane odločitve ali prepoznavanje pozitivnih in negativnih vidikov zaslonskih ali spletnih vsebin. Ranljivi so zaradi nevarnosti razvoja neželenih vedenjskih vzorcev kot posledice slabe izbire medijskih navad. Družina, šola ali vrstniške skupine lahko odigrajo pomembno vlogo pri vzgoji in izobraževanju odraščajočih otrok glede smotrnih načinov uporabe digitalnih medijev ter razumevanja medijskih sporočil. Tudi sami množični mediji so postali pomemben dejavnik v procesih socializacije in tudi velik izziv za druge družbene skupine v okviru katerih potekajo procesi socializacije. Z odraščanjem otrok, raste tudi čas, ki ga preživijo z digitalnimi mediji. Spletni mediji vedno bolj vplivajo na oblikovanje njihovih življenjskih izkušenj in ponujajo veliko priložnosti za učenje, ustvarjanje, povezovanje, igranje in zabavo. Otroci množično z objavami na družbenih omrežjih sproti razkrivajo svoje življenje, drugi pa to življenje enako hitro ocenjujejo s komentarji in všečki. Na podlagi objav, všekov in komentarjev presojajo lastno vrednost. Toda velika, intenzivna, nepremišljena ali neinformirana uporaba digitalnih medijev lahko negativno vpliva na otrokov razvoj.

Medijsko pismeni otroci in mladi imajo večje možnosti, da razvijejo odpornost na negativne pojave v sodobni digitalni medijski krajini, kot so vprašanja varnosti in zasebnosti, nevarnosti virtualnih odnosov in komunikacije, sovražni govor, lažne novice ali dezinformacije itd. Tako starši kot šole morajo medijsko dimenzijo vzgoje vključevati v vzgojne in izobraževalne procese, da lahko otroci smiselno delujejo v digitalnem medijskem okolju.

V tej knjigi bomo pod drobnogled vzeli predvsem medijske navade otrok, mladostnikov in starejše populacije. 

Prof. Dr. MATEJA REK je raziskovalka in avtorica vrste mednarodno odmevnih znanstvenih objav na področju medijske pismenosti. Je vodja Infrastruktura programa Fakultete za medije – zbiranje, upravljanje in arhiviranje podatkov o medijski pismenosti v Sloveniji, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. V okviru Erasmus+ programa Evropske unije izvaja Jean Monnet Module – Media Literacy for Active Citizenship.