Meditacije

Meditacije se ne da naučiti od drugega. Začeti moraš, ne da bi karkoli vedel o njej, in nadaljevati od neznanega do neznanega. Prst, v kateri lahko skali meditativen um, je prst vsakdanjega življenja, konfliktov, bolečine in bežnih radosti.

Meditacija je vedno zunaj časa. Čas ne more sprožiti preobrazbe, lahko pa prinese spremembo, ki jo je treba spet spremeniti, tako kot vse reforme. Meditacija, ki vznikne iz časa, vedno zavezuje; nikakršne svobode ni v njej, in kadar ni svobode, sta vedno izbira in navzkrižje.

Meditirati pomeni izprazniti vsebino zavedanja. To je smisel in globina meditacije, izprazniti vso vsebino – pripeljati misel do konca.

Meditirati pomeni preseči čas. Čas je razdalja, ki jo misel prepotuje v svojih dosežkih. Vedno potuje vzdolž starih, znanih poti, prekritih z novimi prevlekami, novimi pogledi, a je vselej ista pot, ki ne vodi nikamor – razen v bolečino in žalost.

JIDDU KRISHNAMURTI, slovit mislec, filozof, govorec in pisec, se je največ ukvarjal s psihološko revolucijo, naravo uma, meditacijo in medsebojnimi odnosi. Potem ko se je leta 1929 razšel s Teozofskim društvom in Annie Besant, je vse do smrti potoval po svetu in predaval o nujnosti radikalnih družbenih sprememb. Ustanovil je več šol in fundacij v Indiji, Veliki Britaniji in ZDA. Njegovi nauki so ohranjeni na številnih posnetkih in v knjigah, med katerimi najbolj izstopajo The First and Last Freedom, The Only Revolution in Krishnamurti’s Notebook