Moj jezik v tvojih besedah/La mia lingua nelle tue parole

V pesniški zbirki se zato spomni svoje rodne zemlje, ki sta jo zaznamovali meja in delitev, obuja podobe iz otroštva, obuja besede, ki jih je le enkrat slišala od svoje babice, pogreša njo in njen topli svet, počasi jo najdeva v svetu okrog sebe in počasi ponovno odkriva njene besede.

Marianna Deganutti je doma v Italiji, v krajih, ki ležijo tik ob slovenski meji, nedaleč od Čedada. Tu so generacije beneških Slovencev zaradi fašizma, prisilne italijanizacije, izseljevanja in upadanja prebivalstva izgubljale svoje slovenske besede. V  Marianni pa so ostale babičine besede, ki so se ohranile, čeprav hlapljive, premešane, lebdeče in z zelo omejeno uporabo. A kljub temu je ostalo upanje, da se jezik prednikov ni izgubil. Po dolgih letih molka so te besede z dodatkom številnih novih našle moč, da so ponovno  vzklile v verzih vnukinje.

Mariannina pesniška beseda je izrazito evokativna, vendar hkrati usmerjena v prihodnost, saj ji je prav odločitev za slovenščino omogočila, da se je ponovno polastila jezika svojih prednikov ter z njim in v njem izpovedala svojo zgodbo.