Mornar s kitaro

Branko Bogovič, izjemen kulturnik iz Loč pri Dobovi, nas popelje skozi svoje življenje v ganljivem biografskem romanu Mornar s kitaro. Ta izjemna knjiga nas vodi skozi resnične dogodke in prave osebe, zapisane z globoko človečnostjo in iskreno ljubeznijo. Kulturno društvo Franc Bogovič Dobova ponosno nosi ime po njegovem očetu, Branko pa je bil dolgoletni predsednik društva in duša lokalne kulturne skupnosti.

Knjiga osvetljuje njegovo življenjsko pot, prepleteno z humorjem in zmožnostjo, da v vsaki preizkušnji najde kanček smeha. Branko se z izjemnim smislom za humor prebija skozi zapletene situacije, kar mu pomaga ohranjati odnose s starši in kasneje tudi s svojo življenjsko družico.

Roman, ki ga spremljajo pisma glavnega junaka, napisana staršem, predstavlja bogat prikaz časa v naši zgodovini. Pripoved v prvi osebi nas približa njegovim mislim in izkušnjam, zaradi česar knjiga postane intimen potop v življenje človeka, ki nas uči o moralni trdnosti, o ljubezni, o človeških odnosih in o vrednotah, ki so večne.

Zakaj prebrati Mornar s kitaro?
Knjiga nas popelje po poteh zgodovine, mehanike, geografije in neprecenljivih življenjskih lekcij o ljubezni in odnosih. Je presek nekega življenja, ki nas navdihuje in nasmeh na obrazu pusti še dolgo po tem, ko zapremo zadnjo stran.

Iz knjige:

»Mama, ne jokaj, saj sem priden,« sem jo potegnil za roko, saj sem bil prepričan, da joka, ker je nisem ubogal.

»Brankec, saj ne jokam zaradi tebe …« mi je rekla.

Pred hišo sta stala dva tuja moška, prav čudno oblečena, pa puške sta imela, na cesti je stal velik, odprt avtobus. Na njem so sedeli ljudje … spoznal sem sosede.

»Hitro, hitro!« je vpil vojak in nestrpno hodil okoli avtobusa.

»Mama, kam gremo?«

»Ne vem.«

»Mama, ali Muri ne bo šel z nami?«

S pogledom sem iskal psa, a ga nisem videl, le ob njegovi uti je ležala neka temna senca. A to že ni mogel biti moj Muri, on je vendar tako hiter in laja, zakaj sedaj ne laja na te grde može, ki tako vpijejo na nas!

Mama me je prijela in dvignila, neke roke so se stegnile in me potegnile na avtobus.

O avtorju:

Rudi Mlinar, rojen leta 1950 na Koroškem, je vse življenje posvetil literaturi, pri tem pa skozi svoje pisanje ohranja in prenaša zgodbe domačih krajev in ljudi. Njegov opus vključuje več kot dvajset del, od romanov do zgodb, ki oživljajo zgodovino in osebne pripovedi.

• Pekoče zvezde, 1986
• Ciril iz Šentanela, 2004
• Kjer ptice oneme, 2004
• Vstopite, 2006
• Vsa njegova križpotja (v soavtorstvu z Ivano Vatovec), 2006
• Postaja, 2007
• V senci gore (v soavtorstvu z Ivano Vatovec), 2008
• Prvi doktor, 2009
• Šepetanje lip, 2010
• Gugalnica za dva, 2011
• Super punca, 2012
• Dobovska simfonija Franca Vadnala, 2013
• Ko ni cvetela ajda, 2013
• Za mavrico preko oceana, 2014
• Stopinje v svetlobo, 2015
• Sestra Polona: Amerika, dežela mojih sanj in nočnih mor, 2016
• Mati fabrika in njeni otroci, 2017
• Luč v temi, 2018
• Maks Pleteršnik: teden s slovaropiscem, 2018
• Leški knapi, 2020
• Leške pravljice in bajke: sedem koroških zgodb, 2020
• Janez Mencinger: advokat s srcem, 2022
• Nemirni duh: roman o Lovru Kuharju – Prežihovem Vorancu, 2022
• Volan, okrogel kot svet, 2023
• Kamav tu, 2023
• Mornar s kitaro: biografski roman o Branku Bogoviču, 2024