Na begu

Osrednji del knjige je namenjen sirskim beguncem, žrtvam najbolj krvavega konflikta našega časa. Tega Videmšek spremlja že vse od začetka. Bodisi s sirskih bojišč bodisi iz sosednjih držav (Libanon, Jordanija, Turčija), kamor je zbežala velika večina beguncev.

Knjiga temelji na izpovedih beguncev ter avtorjevih osebnih izkušnjah in refleksiji, nastajala pa je več let. V tem času je avtor po celotnem Bližnjem vzhodu, na »sredozemski begunski poti« (Lampedusa, Sicilija, Malta itn.) in predvsem na »balkanski begunski poti« (Turčija, Grčija, Makedonija, Srbija, Hrvaška, Madžarska, Slovenija, Avstrija) opravil več kot dva tisoč intervjujev z begunci iz številnih držav.

Na begu je tudi zgodba o tem, kako se (proti)vojni poročevalec po skoraj dveh desetletjih poročanja s praktično vseh svetovnih žarišč nenadoma znajde na domačem terenu, kjer se skupaj z množico beguncev, ki želijo Slovenijo le prečkati, sooči s ksenofobijo, rasizmom, koncem humanizma in razgradnjo svobodne družbe, ki jo simbolizira ograja na ­slovensko-hrvaški meji.
 
O avtorju:

Boštjan Videmšek  (1975) je dolgoletni Delov poročevalec iz kriz­nih žarišč in sodelavec številnih tujih časopisov, revij in spletnih portalov (New York Times, Politico, Ahora Semanal, El ­Diario, El Periodico, The Chronikler itn.). Je avtor dveh odmevnih družbeno angažiranih knjig o svetovnih kriznih žariščih Vojna terorja: deset let po 11 septembru (2011) in Upor: Arabska pomlad in evropska jesen (2013) skupaj s Samom Rugljem in Žigo X. Gombačem pa je soavtor izpovedne knjige o pripravah na ultramaraton Ultrablues (2014). Videmšek, ki je bil leta 2015 izbran za »mladega voditelja Evrope«, je dobitnik številnih domačih in mednarodnih novinarskih nagrad in tudi avtor besedila za dramo Rokova modrina.

 »Kaj vse smo gledali z Videmškovimi in Erženovimi očmi, a nismo hoteli videti. Deset let pozneje imamo tisto, na kar sta opozarjala v svojih reportažah, tako zelo blizu, da ne moremo več gledati stran. Knjiga Na begu je študija pekla, ki ga je ustvarila naša civilizacija. Mi. Zato ga samo mi lahko tudi presežemo.«
– Vesna Milek, pisateljica in novinarka

»Begunci so popotniki, ki bdijo med različnimi državami in se jih ­upodablja z matematiko množic. Videmšek se je odločil, da ne zna računati, in je takoj na začetku o njih začel pisati kot o ljudeh v njegovi osebni zgodbi. Kot da so begunci del njegovega življenja, njegovi najbližji sosedje, ljudje, ki jih srečuje pred svojim blokom in v najbližji trgovini. Na začetku je to zvenelo zares nenavadno. Na koncu se je ta pristop, kot lahko beremo v knjigi Na begu, izkazal za edinega pametnega.«
– Ervin Hladnik - Milharčič, novinar Dnevnika (iz spremne besede)
 
»Zvečer vzameš v roke Videmškovo knjigo Na begu, nekaj lahkotnega branja pred smrčanjem. Udarec resnice v pleksus je strašljiv. Po prvi strani začneš sovražiti svet, po peti knjigo in na koncu sovražiš avtorja, ker ti je povedal, da bi moral sovražiti predvsem sebe, ker si dovolil, da živiš v takem svetu. Samo pravilna sovražnost zbistri misli in ojača srce, da boste bolj sovražili samega sebe, bolje razumeli Videmškovo knjigo in boste prej začeli spreminjati svet.«
– Matjaž Pograjc, gledališki režiser